Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v novi potezi zoper svobodo govora in versko svobodo zasegel šest cerkva v razdejanem jugovzhodnem mestu Diyarbakir.
Nedavni zaseg je le še eden v vrsti zaskrbljujočih potekov dogodkov, ki se dogajajo v vedno bolj trdovratni Turčiji. Zasedene cerkve so bile katoliške, protestantske in pravoslavne – ena naj bi bila celo stara več kot 1.700 let. Po novem so tako del državne lastnine – kar pomeni, da z njimi razpolaga vlada – v državi z 98-odstotnim muslimanskim prebivalstvom.
Odlok je bil izdan 25. marca. Erdoganovi ministri trdijo, da namerava oblast obnoviti zgodovinsko središče mesta, ki je bilo delno razdejano deset mesecev trajajočem konfliktu, v katerega sta se zapletli turška vlada in Kurdska delavska stranka (PKK).
Prevzem, ne zaščita
Ogorčeni verniki že grozijo, da bodo vlado tožili. Pastor Ahmet Guvener je dejal: »Vlada nepremičnin ne namerava zavarovati – hoče jih prevzeti.« V vladi sicer pravijo, da poteza nima verskih podtonov in da so na podoben način prevzeli tudi več mošej v mestu. Obstaja pa pomembna razlika: z razliko od cerkva, ki jih vzdržujejo verniki, vse mošeje v Turčiji financira vlada.
Vicotria Coates, svetovalka za zunanje zadeve Teda Cruza, kandidata za predsednika Združenih držav Amerike, meni, da zaseg nepremičnim paše v vzorec, ki ga opaža na Bližnjem vzhodu, kjer so kristjani sistematično razseljeni in preganjani.