"Vojislav Šešelj je svoboden človek!" to so bile besede predsedujočega sodnika Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Jean-Clauda Antonettija. Sodišče je Šešlja povsem nepričakovano oprostilo v vseh točkah iz obtožnice.
Reuters
Tožilstvo je zahtevalo 28 let zapora, haaško sodišče pa je Šešlja oprostilo po prav vseh devetih točkah obtožnice.
Vojislav Šešelj se je prvič po izreku oprostilne sodbe na javnost obrnil na sedežu Srbske radikalne stranke: "Po toliko nepravičnih sodbah sta se končno našla dva poštena sodnika. Moje mišljenje, da je Haag protisrbsko sodišče in instrument novega svetovnega reda, se ni spremenilo niti za dlako," je dejal v svojem slogu.
Česa ga je bremenila obtožnica, ki je vsebovala devet točk: Tri točke so se navezovale na zločine proti človečnosti (deportacije, nehumana dela in pregone), šest točk pa na vojne zločine (uboje, mučenje, okrutno delovanje, brezobzirno uničevanje vasi, uničevanje objektov, namenjenih religiji in izobraževanju, krajo javne in zasebne lastnine). Samo italijanska sodnica Flavia Lattanzi ga je spoznala za krivega v osmih od devetih točk obtožnice. Oprostila ga je samo pri točki kraje javne in zasebne lastnine. »Ko sem prebrala razsodbo, sem imela občutek, da sem vržena nazaj v čas pred stoletji, ko so za časa Rimljanov v vojnah svoje krvave pohode opravičevali z tem, da v vojni ne veljajo zakoni. Preostala sodnika, Francoz Jean-Claude Antonetti in Senegalec Mandiaye Niang, sta ga oprostila vseh obtožb.
"Ideja Velike Srbije je enako močna tudi brez mene. Ideja Velike Srbije je nesmrtna," je dodal za zaključek in napovedal, da bo od sodišča zahteval kar 12 milijonov evrov odškodnine.
Šešelj svoboden …
Med postopkom, ki se je drugič začel 7. novembra 2007, je bilo v sodni spis vloženih več kot 1400 dokaznih predmetov, zaslišanih pa je bilo 99 prič; devet od teh jih je poklical sodni senat, preostale pa tožilstvo. Sodba je bila obrazložena na malo več kot 100 straneh. Tožilstvo je zahtevalo 28 let zapora, haaško sodišče pa je Šešlja oprostilo po prav vseh devetih točkah obtožnice. Z oprostitvijo se ni strinjala samo sodnica Flavia Lattanzi, ki ga je spoznala za krivega v osmih od devetih točkah obtožnice. Kot je dejala, ostala dva sodnika nista dovolj podkrepila oprostilne sodbe. Med drugim je povedala, da sta oba glavna sodnika pristala na to, da so bili nesrbski prebivalci z avtobusi odpeljani v okviru "humanitarne pomoči". Glavni haaški tožilec Serge Brammertz je v prvem odzivu dejal, da bodo žrtve zločinov med vojnami na Balkanu razočarane. Preučili pa bodo, ali obstajajo temelji za pritožbo.
… Hartmannova pa kriva
Florence Hartmann, ki jo je sodišče prejšnji teden za pet dni aretiralo, ker je v svoji knjigi Mir in kazen med drugim povedala preveč o političnih pritiskih, je dejala, da bo s to odločitvijo Šešelj lahko nadaljeval svojo politiko in postal še bolj vpliven. Kot je poudarila, bo na sodišču dokazala, da je bila obtožnica proti njej nezakonita. "Noč in dan so me čuvali. Ponoči sem imela poseben tretma, ki ga imajo običajno ljudje, ki bi lahko storili samomor. Celo noč je morala goreti luč. Vsi, ki so me čuvali, so vedeli, da to nima smisla, ampak predsednik sodišča Theodor Meron je hotel, da se to nadaljuje. Niso mi dovolili oditi niti na sprehod,« je o razmerah za televizijo N1 dejala Harmannova.
(Ne)učinkovito sodišče
V nasprotju z učinkovitostjo in kaznijo, ki ju je bila sama deležna, pa je Šešelj po enem najdaljših sojenj postal svoboden. Ne čudi njegova izjava, da bo zahteval odškodnino, saj je s to odločitvijo skoraj osem let v zaporu preživel kot nedolžen. Do sodbe je bil ravnodušen njegov politični nasprotnik, predsednik Srbije Tomislav Nikolić. "Proti njemu nimam nikakršnih občutkov," je v Beogradu dejal zbranim novinarjem.
Ekstaza na sedežu stranke, šok na Hrvaškem
Na sedežu Šešljeve stranke je po razsodbi vladalo prešerno vzdušje, ljudje so se objemali in veselili. V stranki pa so že začeli računati, da bodo na aprilskih volitvah osvojili 20 odstotkov. Eden izmed strankinih funkcionarjev je dejal, da ga sestra že ves dan kliče iz službe, kjer se želijo vsi včlaniti v stranko. Bolj šokirani in nezadovoljni so bili na Hrvaškem; predsednik hrvaške vlade Tihomir Orešković je med obiskom v Vukovarju sodbo razglasil za sramotno in dodal, da predstavlja poraz tožilstva. Tudi nekdanji predsednik Mesić je dejal, da je sodba škandalozna in da je ideja Velike Srbije zasnovana na genocidu.
Spomini na vojno
Pogovarjali smo se tudi z Davorjem Knežičkom, ki danes živi v Ljubljani, za časa vojne pa je odraščal v Tuzli.
Davor Knežiček
Davor Knežiček: "Razočaran sem nad dolžino trajanja sojenja in nesposobnostjo sodišča, ki je dovolilo, da je Šešelj iz njega naredil cel cirkus."
Kot pravi, je bilo to mesto drugačno od ostalih, saj ni bilo delov, kot na primer v Mostarju, kjer bi večinsko živeli pripadniki določene nacionalnosti. Zato je niso mogli razkosati. "Imeli smo dobrega župana Selima Bešlagića. Lokalne oblasti niso dovolile diskriminacije. Imeli smo srečo, da smo živeli v tem mestu. Zato smo se odločili, da ostanemo tam za časa vojne," se teh časov spominja Davor, ki je bil ob začetku vojne star devet let. Spominja se, da so se takrat naenkrat začeli spraševati, katere religije je kdo. "Ni mi bilo jasno, zakaj nisem musliman kot večina mojih prijateljev in sošolcev."
Nesposobno sodišče
"Razočaran sem nad dolžino trajanja sojenja in nesposobnostjo sodišča, ki je dovolilo, da je Šešelj iz njega naredil cel cirkus. Norčeval se je iz tako pomembnega procesa, kot je sojenje za vojne zločine. S sodbo se ne strinjam, jo pa spoštujem," pove Davor, ki je pričakoval oprostilno sodbo. "Na oprostitev je kazalo že to, da so ga izpustili iz zapora. Delo pa mora sodišče, glede vojne na Balkanu, letos tudi končati. Prvotno bi morali končati procese že leta 2010. Če bi zbrali dovolj dokazov, bi ga v tem času že obsodili," sklene.
Greh je greh
Za mnenje smo po sodbi povprašali tudi 62-letno Sarajevčanko. "Sem nekako otrpla. Pričakovala sem, da mu bodo izrekli tistih 13 let kazni, kolikor jih je preživel na sodišču, da ne bi dobil denarne odškodnine. Oprostitve res nisem pričakovala. Greh je greh, če je storjen enkrat ali tisočkrat, če je vsakdanji ali nepoznan. Srce ni kazenski zakonik, ki bi razločeval med pregreškom in hudodelstvom, med ubojem in umorom. Zame je skupni imenovalec 20. in 21. stoletja hipokrizija, del tega je tudi haaško sodišče," je razočarano povedala.
Sta
Vojislav Šešelj je še v začetku tega meseca pred beograjskim sodiščem za vojne zločine, kjer bi ga morali zaslišati v zvezi z izročitvijo haaškemu sodišču, zažgal zastave zveze Nato in EU.
Spolitiziranost sodišča
Šešlju je močno pomagala tudi izločitev sodnika Frederika Harhoffa 29. avgusta 2013, ki jo je zahtevala njegova obramba. Sodnik je po tem povedal: "Imam neugoden občutek, da je sodišče spremenilo smer in bo pod pritiskom vplivnih držav." To pa je vedno upravičeno izpostavljal tudi Šešelj, ki je dejal, da je haaško sodišče instrument zahodne politike, ki takšnega sodišča na primer ni ustanovilo za kršitve ostalih zahodnih sil v drugih državah. A prav spolitiziranost sodišča je očitno Šešlju omogočila, da bo ostal oproščen.
S tem so naredili še en korak v smeri izenačevanja vojnih zločinov vpletenih strani. Sodbo pa gre razumeti tudi v smislu izboljševanja zahodnih odnosov s Srbijo, ki ji vse bolj dvori tudi Rusija. Verjetno pa je popuščanje skrajnemu nacionalizmu še v eni državi več napačna in nevarna pot, ki ima lahko najbolj razdiralne posledice prav za EU.
Davor Knežiček
