Vse pogostejši medsebojni spopadi Sirskih milic, ki jih oborožujejo različni deli ameriškega vojaškega stroja, na območju med obleganim mestom Alep in mejo s Turčijo, kažejo na to, kako malo nadzora imajo ameriški obveščevalci in vojaški strategi nad skupinami, ki jih finančno podpirajo in vojaško urijo.
Spopadi med skupinami, ki jih je oborožila CIA in tistimi, ki jih je oborožil Pentagon, za osvojitev območja severno od mesta Alep, so se v zadnjih dveh mesecih zaostrili in zgostili. To so potrdili tako uradni predstavniki ZDA kot voditelji uporniških skupin.
Sredi meseca februarja so pripadniki Sirskih demokratskih sil, ob podpori Pentagona, v napadih iz vzhodnih predelov, ki jih nadzorujejo Kurdi, prisilili milico Fursan al Haq, (Vitezi pravičnosti), ki jo je oborožila ameriška obveščevalna agencija CIA, k umiku iz mesta Marea, približno 32 km severno od Alepa.
Po besedah vodje milice Fursan al Haq majorja Farisa Bajušija, se bodo njegovi borci zoperstavili vsaki skupini, ki bi jih napadla, ne glede na to, kdo jo podpira.
Uporniški borci so opisali podobne spopade v mestu Azaz, ki je ključno prehodno mesto za borce in oskrbo med mestom Alep in mejo s Turčijo, ter v prvih dneh marca v alepski mestni četrti Šejk Maskud.
Vojna kot trirazsežnostni šah
Oboroženi spopadi med skupinami, ki jih podpirajo ZDA, do katerih prihaja sredi dolgotrajnih in srditih vojaških spopadov v Siriji, razkrivajo, da imajo ZDA velike težave s koordiniranjem več deset vojaških skupin, ki si prizadevajo strmoglaviti vlado predsednika Bašarja al Asada, se borijo proti vojski Islamske države in se hkrati medsebojno spopadajo.
Nekateri politični predstavniki v vladnih odborih za nadzor delovanja obeščevalnih služb ZDA zapletene razmere na sirskih bojiščih primerjajo kar z igranjem trirazsežnostne partije šaha.
Na območju severne Sirije okrog mesta Alep, drugega največjega mesta v državi, ne divja le vojna med vlado Bašarja al Asada in njegovimi nasprotniki. Tam se razvnemajo tudi občasni boji proti oboroženim pripadnikom Islamske države, ki nadzirajo večji del vzhodne Sirije ter tudi nekatera jugozahodna območja tega mesta, in dolgotrajne napetosti med etničnimi skupinami Arabcev, Kurdov in Turkmencev, ki naseljujejo tamkajšnje območje.
Po besedah neimenovanega uradnika ZDA, »je to zapletena vojna več strani, v kateri so naše možnosti skrajno omejene«.
Lani je Pentagon pomagal oblikovati novo vojaško koalicijo Sirske demokratske sile. Skupino so oborožili in jo izurili s ciljem osvojiti ozemlje v vzhodni Siriji, ki ga je zasedla Islamska država, ter za obveščevalno podporo zračnim napadom ameriške vojske.
Prevladujejo kurdski borci
Če je delovanje Pentagona del odkritih prizadevanj ZDA in njenih zaveznic proti Islamski državi, pa je podpiranje milic, ki ga opravlja CIA, del vzporednega in ločenega tajnega delovanja ameriške države. S tem izvajajo pritisk na vlado Bašarja al Asada in hočejo prisiliti sirskega voditelja, da bi sedel za pogajalsko mizo.
V skupini prevladujejo kurdski borci, pridružile pa so se ji tudi nekatere arabske enote, predvsem z namenom, da ne bi dajala vtisa, kot da gre za invazijo kurdske vojske. Skupino so oborožile posebne enote ameriške vojske, ki jo tudi oskrbujejo in podpirajo.
General Joseph Votel, poveljujoči v poveljstvu posebnih operacij ameriške vojske in prihodnji vodja osrednjega poveljstva, je ta mesec povedal, da je približno osemdeset odstotkov pripadnikov Sirskih demokratskih sil Kurdov. Ameriška podpora pretežno kurdski vojaški formaciji je bila točka spora s turško vlado, ki ima dolgo zgodovino zatiranja uporniških Kurdov in pri nadziranju večjega dela južne meje noče kurdskih vojaških enot.
Prav v Turčiji pa ima operativno središče ameriška obveščevalna agencija CIA, ki od tam usmerja pomoč uporniškim skupinam v Siriji in jih opremlja s protioklepnimi izstrelki TOW iz orožarn Savdske Arabije.
Napadi ruskih letal dodatno zapletli razmere
Sprva sta različni skupini borcev delovali na precej ločenih območjih Sirije — Sirske demokratske sile, s podporo Pentagona, v severovzhodnem delu države, skupine s podporo CIE pa bolj na zahodu. V zadnjih nekaj mesecih pa so zračni napadi letal ruske vojske na položaje borcev skupin na severozahodu Sirije, ki se borijo proti vojski Bašarja al Asada, le-te oslabile. Zaradi tega je nastala vrzel, ki je skupinam pod vodstvom Kurdov omogočila, da svoje nadzorovano območje razširijo na predmestja Alepa. To pa je povzročilo pogostejše spopade s skupinami, ki jih podpira CIA.
