Svet

Napad na Srbijo z osiromašenim uranom

uk
25. 3. 2016, 16.33
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

24. marca 1999 so sile Nata začele zračne napade na takratno Zvezno republiko Jugoslavijo (ZRJ). Umrlo je okoli 2500 ljudi, posledice bombardiranj pa naj bi prebivalci Srbije čutili še danes. A teh posledic z bombardiranjem ne morejo povezati.

NATO
50.000 bomb naj bi Nato odvrgel po podatkih Zvezne republike Jugoslavije.

Od napadov sil Nata je minilo 17 let in še vedno ni znano, koliko projektilov točno je bilo izstreljenih na ozemlje Srbije. Vsekakor pa so posledice vidne še danes. Nato je namreč takrat uporabil rakete z osiromašenim uranom, ki imajo trajne posledice za zdravje prebivalcev.

78 DNI

Nato je 78 dni napadal srbske položaje in pri tem je bilo ubitih okoli 2500 ljudi, od tega 1031 pripadnikov vojske in policije. Ni pa znano, koliko ljudi je zaradi uporabe osiromašenega urana življenje izgubilo kasneje. Po poročilu Nata naj bi na ozemlje takratne ZRJ odvrgli 31.000 projektilov z osiromašenim uranom, po podatkih ZRJ naj bi jih dejansko odvrgli okoli 50.000, po nekaterih ruskih virih pa naj bi jih bilo kar 90.000.

Uporaba v vojni industriji 
Najbolj znana je uporaba za izdelavo oklepno-prebojne municije kalibrov 25, 30, 105 in 120 mm, saj ga je v nasprotju z gostejšim volframom mogoče enostavno ulivati in stružiti v želene oblike. Poleg tega se projektili iz osiromašenega urana pri višjih temperaturah naostrijo, kar jim daje večjo prebojnost. 

OSIROMAŠENI URAN

Osiromašeni uran je v bistvu oblika urana, ki nastane kot odpadek pri izdelavi jedrskega goriva in vsebuje le med 0,2 in 0,3 odstotka izotopa 235U (za primerjavo: naravni uran vsebuje približno 0,7 odstotka 235U). Vsebnost izotopov 234U in 235U je torej reducirana glede na 238U in vsebuje le 60 odstotkov specifične aktivnosti, to je 14,8 Bq/mg. Uporablja se predvsem za različne ščite pred ionizirajočimi sevanji, kot material za izdelavo protiuteži v letalski industriji in ladjarstvu ter za izdelavo oklepno-prebojne municije. Je strupena kovina, ki vpliva tudi na živčevje ter je po vsej verjetnosti teratogen, mutagen in karcinogen. Glavna tarčna pri kemični in radiološki zastrupitvi so ledvice in pljuča, glede na raziskave pri živalih pa bi morda lahko vplival tudi na osrednje živčevje, jetra, kožo, razmnoževanje in razvojni proces zarodka (embria). Udeležen naj bi bil tudi pri tvorbi kompleksov z beljakovinami in fosfolipidi, kar se pri nizkih koncentracijah kaže kot nastajanje mikroskopskih oblog na tubularnem epiteliju v ledvicah, pri visokih pa kot tubularna nekroza, kar pa se klinično ne izrazi, v pljučih naj bi povzročal pljučni edem, krvavitve in pljučnega raka. Čas polrazpada urana 238U je kar 4,5 milijarde let. Ko projektil, obogaten z osiromašenim uranom, zadene cilj, prebije tako rekoč vsak oklep, zaradi česar je zaželen v vojski. Pri eksploziji se namreč razvijejo temperature, višje od 2000 stopinj. S posledicami pa se seveda poveljniki Nata ne obremenjujejo.

POSLEDICE

Žal posledice takšnih projektilov za zdravje ljudi niso dobro raziskane. Nato je sicer največ napadal cilje na Kosovu in v Metohiji, a mnogi strokovnjaki zatrjujejo, da lahko posledice čutijo prebivalci celotne Srbije. Pred leti je sicer komisija italijanskega senata preiskovala zvezo med osiromašenim uranom in obolelimi italijanskimi vojaki, ki so bili v Srbiji, a so kasneje sporočili, da te povezave niso našli. Vodja komisije Paolo Franko je takrat dejal, da pri obolelih ali umrlih niso našli sledov urana, so pa našli delce, ki bi lahko bili posledica eksplozije projektila z osiromašenim uranom. Društvo Srbije za boj proti raku je sporočilo, da zaznavajo alarmantno povečanje števila obolelih za rakom in da pričakujejo, da se bo ta grozljivi trend še nadaljeval.

Wikipedija
Osiromašeni uran je strupena kovina, ki vpliva tudi na živčevje ter je po vsej verjetnosti teratogen, mutagen in karcinogen.

ZEMLJEVID BOMBARDIRANJ

Nato je objavil zemljevid lokacij, kjer so odmetavali projektile z osiromašenim uranom. Na njem so Podujevo z vasmi v okolici, kot so Donje Lapaštice, Sekirače, Ladovca, Svetlje, Donjeg Sibovca, okolica Kosovske Mitrovice, Ljušta, Vaganica, Brabonjić, Banja, Suvo Grlo, Crkolez, Kodra Didovce, okolica Prištine, Banjice, okolica Dečana, Donji in Gornji Crnobreg, Papraćane, Kotradić, Novo Papraćane, Junik, okolica Đakovice, Bardosan, Skivjan, Grebno, Uroševac, okolica Prizrena, Brodosavce, Opolje, Žur, Skivjan, Rujan, Ljiljance, Borovac, Biljača, Buštranje, Bukorevac, in še nekatera druga mesta.