11. marca 2011 je severovzhod Japonske najprej stresel silovit potres z magnitudo 9,0, nato pa so obsežna območja poplavili večmetrski valovi.
Cunami je udaril tudi v jedrsko elektrarno Fukushima 1, kjer je v najhujši jedrski nesreči po Černobilu prišlo do taljenja reaktorjev in uhajanja radioaktivnih snovi.
Čeprav so se mesta in naselja severno od elektrarne izognila najhujšim posledicam jedrske nesreče, je bila pokrajina tam najbolj uničena in številni kraji pet let po katastrofi še vedno niso okrevali.
Cunami, ki je dosegel do 30 metrov višine, je uničil na tisoče zgradb, številne hiše je odnesel v morje, ladje pa je razmetal po kopnem. Umrlo je 16.000 ljudi, še vedno pogrešajo okoli 2600 ljudi, za katere domnevajo, da so mrtvi.
11. marca 2011 je severovzhod Japonske najprej stresel silovit potres z magnitudo 9,0, nato pa so obsežna območja poplavili večmetrski valovi.
Sledovi katastrofe, v kateri je po ocenah zavarovalnic nastalo za 210 milijard neposredne škode, so vidni povsod - obsežne površine so še vedno prekrite z debelo plastjo blata. Po drugi strani se lahko številna mesta pohvalijo z novimi, lepo urejenimi soseskami.
V kraju Kesennuma so končno odstranili veliko ladjo z rdečim trupom, ki jo je morje naplavilo na kopno in je za mnoge postala simbol moči cunamija.
Toda vidni ostanki divjanja narave so le del te tragične zgodbe. V vasici Tomioka, šest kilometrov od razdejane jedrske elektrarne v Fukushimi, strašijo nevidne posledice katastrofe - radioaktivno sevanje.
V Tomioki je še vedno polno uničenih hiš in avtomobilskih razbitin, čiščenje poteka počasi zaradi nevarnega sevanja, ki je onesnažilo zemljo.
"Mnogi iz mojega kraja nimajo več upanja, da se bodo vrnili," pripoveduje 72-letni Yuji Takahashi, ki je nekoč živel v kraju, kjer so se domačini spomladi zbirali pod cvetočimi češnjami, poleti pa so prirejali praznik ognja, s katerim so prosili za dobro letino.
Ob cesti, po kateri drvijo tovornjaki in delovni stroji, stoji digitalni ekran, ki prikazuje meritve radioaktivnega sevanja. Žerjavi medtem nalagajo velike črne vreče, polne kontaminiranih odpadkov.
Razmere so nekoliko boljše v Minamisomi, kjer je sevanje tako nizko, da so se evakuirani prebivalci lahko vrnili. V mestu 30 kilometrov severno od jedrske elektrarne odmeva zvok buldožerjev, hoteli pa so polni gradbenih delavcev in čistilcev kontaminiranih območij.
V Minamisomi, ki danes šteje 63.000 duš, želijo privabiti nazaj prebivalce z načrti za izgradnjo industrijske cone in postavitev sončnih panelov, poljedelcem pa bodo omogočili gojenje riža na očiščenih poljih, kjer je raven sevanja po zagotovilih oblasti varna.
