Oblasti očitajo Zandžaniju, da je kot vodja kriminalne združbe med letoma 2005 in 2013, ko je Iran vodil predsednik Mahmud Ahmadinedžad, kljub mednarodnim sankcijam proti Teheranu preko svojih podjetij skrivoma prodajal iransko nafto ter zase zadržal 2,3 milijarde dolarjev (dve milijardi evrov) od zaslužka z nafto.
Zandžani, ki velja za enega najbogatejših ljudi v Iranu, očitke zavrača. Kot trdi, zaradi mednarodnih sankcij vladi ni mogel predati 1,2 milijarde dolarjev (1,1 milijarde evrov) izkupička od prodaje nafte. Na odločitev se še lahko pritoži.
Vsi trije obsojeni morajo tudi povrniti sredstva iranski nacionalni naftni družbi in plačati kazen, ki znaša četrtino zneska, ki je bil predmet pranja denarja.
Zandžani je sicer tudi na črnih seznamih EU in ZDA, ker naj bi s svojim trgovanjem z nafto zaobšel tedanje mednarodne sankcije proti Iranu. Sam priznava, da je preko mreže podjetij v Združenih arabskih emiratih, Turčiji in Maleziji od leta 2010 prodal na milijone sodov iranske nafte v imenu vlade v Teheranu.
Ko je leta 2013 oblast v Iranu prevzel sedanji predsednik Hasan Rohani, so oblasti uvedle preiskave proti kriminalnim združbam. Decembra 2013 je bil med drugim aretiran tudi Zandžani.
