Po vzporednih volitvah, ki jih je izvedel institut Ipsos, je proti spremembam glasovalo 52,3 odstotka Bolivijcev, za pa 47,7 odstotka. Na vzporednih volitvah instituta Mori so po drugi strani v rahli prednosti zagovorniki sprememb - teh je 51 odstotkov, nasprotnikov pa 49 odstotkov. Končni izidi referenduma, na katerih je svoj glas oddalo okoli 6,5 milijona Bolivijcev, bodo po napovedih znani danes.
Če bo tudi končni rezultat potrdil poraz Moralesa, bo to nov udarec za levičarsko gibanje v Južni Ameriki, ki je v zadnjem času utrpelo vrsto volilnih porazov. Obenem bo to prvi poraz 56-letnega nekdanjega pridelovalca koke, odkar se je pred desetletjem povzpel na oblast v tej revni, a z naravnimi viri bogati latinskoameriški državi.
Bolivijski podpredsednik Alvaro Garcia Linera je ob objavi prvih izidov poudaril, da se rezultat lahko še spremeni. "Možno je, da se bodo solze sreče nekaterih opozicijskih politikov spremenile v solze razočaranja."
Prvi indijanski predsednik Bolivije je na oblasti od leta 2006. Njegovi privrženci želijo, da bi leta 2019 znova kandidiral za predsedniški stolček in na njem ostal do leta 2025, ko bo 200-letnica bolivijske neodvisnosti.
Moralesa zadnje dni obremenjuje škandal domnevnega trgovanja z vplivom v prid njegovi nekdanji spremljevalki, 28-letni Gabrieli Zapata, ki je na čelu kitajske družbe CAMC. Ta je z vlado sklenila posle v vrednosti 576 milijonov dolarjev. V zvezi s tem je v teku več preiskav, Morales je vse očitke zavrnil.
Predsedniku bi lahko na glasovanju škodilo tudi sredino nasilno dogajanje v El Altu, ko so ob protestih očetov, ki so zahtevali boljše razmere za izobraževanje otrok, napadalci vdrli v mestno hišo, jo oplenili in požgali, pri čemer je umrlo šest uslužbencev.
Bolivijska opozicija že dalj časa opozarja na korupcijo, Moralesu pa očita tudi avtoritarne težnje, prevelik vpliv Kitajske na njegovo politiko in izkoriščanje naravnih virov na ekološko občutljivih območjih.
