Slovenija

Neverjetne sposobnosti dr. Voduška

Milka Krapež
22. 2. 2016, 07.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Plače nekaterih zdravnikov že nekaj časa burijo duhove. Prof. David B. Vodušek, strokovni direktor nevrološke klinike UKC Ljubljana, verjetno ni zdravniški plačni rekorder, je pa zagotovo eden tistih, ki dobi visoko plačo za 90-odstotno zaposlenost v UKC.

sta
David Vodušek

David B. Vodušek opravlja še celo vrsto drugih funkcij. Za kar dobiva ustrezne dodatke. Videti je, kot da ima njegov dan veliko več kot le 24 ur. Dobiva, na primer, položajni dodatek. Ta dodatek (po 24. členu zakona o sistemu plač v javnem sektorju) mu pripada, ker »izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela kot vodja notranje organizacijske enote, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta, naziva ali funkcije«.

sta
David Vodušek

Položajni dodatek naj bi znašal najmanj pet in največ 12 odstotkov od osnovne plače. Poleg položajnega dodatka dobiva dodatek za posebne pogoje dela (sloviti PPD1). Po kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike (6. člen posebnega tarifnega dela te pogodbe) se na taka dela razvrščajo zdravniki in zobozdravniki, ki poleg dela v ambulanti oziroma bolnišničnem oddelku opravljajo operativno delo v operacijski dvorani vsak teden vsaj 13 ur; ali poleg dela v ambulanti oziroma na bolnišničnem oddelku tedensko opravijo vsaj 13 ur invazivne diagnostike oziroma terapije; ali opravljajo pretežno urgentno službo; ali delajo v intenzivni enoti, v prosekturi oziroma opravljajo anesteziološko službo pretežno v operacijski dvorani ali v intenzivni enoti.

Dvojno plačilo za eno delo?

Ker prof. David Vodušek ne dela čisto nič od tistega, kar kolektivna  pogodba zahteva, da lahko dobi ta dodatek (ne operira, ni anesteziolog, skratka, nič od naštetega), smo se v UKC Ljubljana pozanimali, kako to razlagajo. Njihov odgovor: »Strokovni direktorji interne, kirurške, nevrološke, ginekološke, pediatrične in stomatološke klinike so zaposleni na delovnem mestu zdravnik specialist z oznako PPD1.

Zdravstvena.info
Priletni heliport UKCLJ.

Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva oziroma njen aneks določa v okviru plačnih podskupin E1-E4, F1-F2 in J1-J3 tudi vodstvena delovna mesta, vendar iz navedenega aneksa izhaja, da v okviru plačne podskupine E1, kjer so delovna mesta zdravnikov, zanje niso predvidena vodstvena delovna mesta, zato jih nismo mogli povzeti v interni akt. Strokovni direktor klinike je na primer tako vodstveno delovno mesto, ki torej tudi ni opredeljeno v katalogu zdravniških delovnih mest.

Glede na povedano imajo strokovni direktorji klinik v osnovi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto zdravnika specialista, kar ustreza njihovemu osnovnemu delovnemu mestu po kolektivni pogodbi in notranjih aktih, izvajanje nalog vodenja pa se pri njih vrednoti izključno s položajnim dodatkom, skladno z uredbo o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence.

Slovenia Medical
Vsak dan, 24 ur dnevno in vse dni v letu, v skrbi za naše zdravje.

Skladno s citirano uredbo strokovni direktorji prejmejo za opravljanje nalog vodenja položajni dodatek v višini od 10 do 12 odstotkov osnovne plače. O navedeni problematiki oziroma pomanjkljivosti plačne zakonodaje na tem področju ter o zgoraj pojasnjeni rešitvi, ki smo jo uveljavili v UKC Ljubljana, smo že v avgustu 2008 obvestili ministrstvo za javno upravo RS ter zaprosili za reševanje predstavljene problematike. Ker odgovora na dopis nismo sprejeli, smo ocenili, da je taka rešitev sprejemljiva tudi za pristojni državni organ.

Naj dodamo, da so strokovni direktorji načeloma tudi visoka strokovna avtoriteta na svojem področju in seveda dnevno sodelujejo pri najzahtevnejšem kliničnem delu.«

Osem let brez rešitve

Torej, ministrstvo  za javno upravo je že pred osmimi leti dobilo to vprašanje, na katero se mu očitno ni zdelo pomembno odgovoriti. Vodstvena funkcija (strokovni direktor) se nagrajuje s položajnim dodatkom, torej je dodatek za posebne pogoje dela neupravičen. Poleg tega se UKC Ljubljana v svojem odgovoru sklicuje na kolektivno pogodbo zdravstva in socialnega varstva.

sta
Sergej Hojker, David B. Vodušek in Simon Vrhunec

Za zdravnike pa velja druga kolektivna pogodba: za zdravnike in zobozdravnike, kjer je tudi citirani člen, kdo je upravičen do PPD1. In to dr. Vodušek prav gotovo ni. Ob tem velja spomniti, da ga na tako zahtevnem oddelku, kot je intenzivni, samo za primer, niso videli več kot eno leto. Pa pravijo, da »dnevno sodeluje pri najzahtevnejšem kliničnem delu«. Morda to velja za druge predstojnike, za dr. Voduška pa prav gotovo ne. Sicer bi vedel, kako umirajo bolniki na »njegovi« kliniki.

Nadure v redni plači?

Po naši zakonodaji so možni še mnogi drugi dodatki. To velja za mentorsko delo, za povečan obseg dela in podobno. Dr. Vodušek je tako za svoje delo v UKC v lanskem oktobru dobil 10.286,13 evra plače, za delo v novembru 4475,76 evra in za decembrsko delo 4476,86 evra plače. Ob tem so nam iz UKC Ljubljana pojasnili, da so v oktobrski plači dr. Voduška vključene nadure raziskovalnega dela iz projekta javne agencije za raziskovalno dejavnost ARRS. Torej, pojasnjujejo, »ni šlo za plačo, pač pa za plačo in izplačilo raziskovalnih ur, ki jih financira ARRS in ne UKC Ljubljana, in to za več mesecev«.

Arhiv Svet24

Zanimivo bo slišati, kaj na to poreče inšpekcija za delo, ki nam je nedavno odgovorila, da pregledujejo papirje v UKC Ljubljana. Kako je možno, da se ure, ki jih nekdo opravi za nekoga drugega, obračunajo pri delodajalcu, kjer je oseba redno zaposlena? To je približno tako, kot če bi peku plačali za popravilo čevljev.

Potovanja med rednim delovnim časom

Dr. Vodušek redno obiskuje strokovne kongrese v tujini. Tudi za to ima očitno dovolj časa. Lani, na primer, je bil na nevroloških kongresih v Lozani v Švici (štiri dni), v Berlinu v Nemčiji (sedem dni), v Düsseldorfu v Nemčiji (tri dni) in v Budvi v Črni gori (štiri dni), skupaj torej 18 dni. V UKC Ljubljana pravijo, da je dobil »odobreno odsotnost«, stroške potovanj pa so krili organizatorji; nobene od teh poti ni plačala farmacevtska industrija, navajajo.

STA

Poglejmo podrobneje: odobrena odsotnost najbrž pomeni, da je dr. Vodušek za ta čas dobil plačo, kot da bi redno delal v UKC Ljubljana (ne pa si za to vzel dopust, ki ga ima zelo veliko, celih 41 dni); vse je imel plačano, vendar stroškov niso krili proizvajalci zdravil. Najbrž res ne direktno, obstaja pa velika verjetnost, da so jih krili indirektno, saj je znano, da taka strokovna srečanja skoraj vedno sponzorirajo farmacevtska podjetja.

Strokovnjak za marsikaj

Najbrž smo katero od mnogih Voduškovih funkcij izpustili, kar sploh ni čudno, ker jih je res veliko. Seveda so mnoge med njimi lepo plačane. Lahko se zgodi (na primer, če gre za možnega dajalca organov), da ima isti čas plačan dvojno. Morda pa je res izjemno sposoben tudi za poslovni del na kliniki!

STA
UKC Ljubljana