Willeyjeva je pred več kot dvema desetletjema obtožila takratnega predsednika Billa Clintona, da jo je na hodniku Bele hiše, kjer je delala kot prostovoljka, otipaval, ko ga je prišla prosit za plačano službo. Clinton je otipavanje zanikal in Willeyjeva se je pridružila vrsti žensk, ki so Clintona zaman obtoževale spolnega nadlegovanja.
Sedaj se bo skušala maščevati nekdanji prvi dami kot del Odbora za politično akcijo Ženske proti Clintonovi, ki zbira denar za napade na predsedniško kandidatko. Poleg Willeyjeve so iz naftalina prišle tudi nekatere druge ženske, domnevne Clintonove žrtve, ki so jih razjezile kandidatkine besede podpore vsem žrtvam spolnega nasilja.
Nekatere demokrate sedaj že začenja skrbeti ali je bila odločitev, da Clintonovi pustijo prosto pod do nominacije pametna.
Clintonova je namreč povedala, da je treba vsem žrtvam verjeti, dokler se jim ne dokaže nasprotno, nakar sta se oglasili Paula Jones in Juanita Broaddrick, ki trdita, da sta bili žrtvi spolnega nasilja njenega moža, vendar jima ni verjela. Clinton zanika vse obtožbe o spolnem nasilju, ob vseh obtožbah pa so ga ujeli na laži le enkrat, ko je zanikal spolne odnose s pripravnico Monico Lewinsky. Izvenzakonsko razmerje s pevko GenniferFlowers pa je sam priznal.
Roger Stone je lani objavil knjigo z naslovom Vojna Clintonovih proti ženskam, v kateri je predgovor napisala Willeyjeva, ki je pripravljena na nastopanje v oglasih proti Hillary Clinton. Clintonovo živahno preteklost je skušal oživeti tudi Trump, ko ga je Hillary Clinton obtožila seksizma. Trump jo je obtožil hinavščine, njenega moža pa opredelil kot serijskega napadalca na ženske.
Večine Američanov ta tema sicer ne zanima več, Hillary Clinton pa ima druge težave. Njen nasprotnik v tekmi za predsedniško nominacijo demokratske stranke Bernard Sanders. Pred katerim je krepko vodila, se ji je na nacionalni ravni v zadnji anketi tiskovne agencije Reuters približal le na tri odstotke zaostanka (48 proti 45 za Clintonovo).
Nekatere demokrate sedaj že začenja skrbeti ali je bila odločitev, da Clintonovi pustijo prosto pod do nominacije pametna in razmišljajo, da bi vpoklicali podpredsednika ZDA Josepha Bidna ali senatorko iz Massachusettsa Elizabeth Warren.
Svoje težave imajo tudi republikanci, pri katerih glede na anketo Reutersa zanesljivo s 40 odstotki podpore na nacionalni ravni prepričljivo vodi Trump, na drugem mestu pa je s 16 odstotki teksaški senator Ted Cruz. Strankarski vrh meni, da je Trump užalil preveč ljudi, da bi lahko postal novi predsednik ZDA, Cruz pa je preveč konservativen za zmago.
