Novelo zakona o medijih je DZ sprejel 28. januarja. V primeru njene uveljavitve bo moral radio med 6. in 19. uro predvajati najmanj 60 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe, ki za javni radio znaša najmanj 40 odstotkov vse predvajane glasbe, za radio s programom posebnega pomena najmanj 25 odstotkov, za komercialni radio pa najmanj 20 odstotkov.
Takšna zakonska ureditev ni sprejemljiva, ker ne povečuje podpore slovenski glasbi in ne izboljšuje položaja domačih glasbenih ustvarjalcev, radijske programe pa omejuje, namesto, da bi jih bogatila, je eden od glavnih poudarkov v predlogu za odložilni veto, ki ga je na DS naslovila njegova komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport.
Svetnik Rajko Fajt, ki je predstavil predlog komisije, je na ministrstvo za kulturo naslovil kritiko, da ni prepričljivo dokazalo utemeljenost strogih pogojev predvajanja slovenske glasbe na radijskih postajah. Še posebej ga skrbijo posledice novele za Radio Slovenija. Po njegovem mnenju je namreč tako močan vpliv na medij v nasprotju z logiko in poslanstvom javnih RTV servisov.
Kot vprašljivo je komisija ocenila tudi vzpostavitev evidence slovenskih glasbenih del, prvič predvajanih pred največ dvema letoma, je pojasnil Fajt. "Zlasti pa se postavlja vprašanje, kdo, če sploh, bo pristojen za oceno kakovosti glasbenih del in njegovih izdajateljev," je še mogoče prebrati v predlogu komisije.
Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je tudi pred DS zavrnila očitek, da vladna novela zakona o medijih nedovoljeno posega v avtonomijo glasbenih urednikov in svobodno gospodarsko pobudo. Opozorila je, da novela ni spremenila že doslej veljavnih kvot, ampak je z določitvijo terminov predvajanja onemogočila nadaljnjo zlorabo kvot, ki se kaže v potiskanju slovenske glasbe v nočni čas.
Za veto ni utemeljenih vsebinskih razlogov, je v odzivu na svetniško razpravo poudarila Bizjak Mlakarjeva. Dejala je, da veto žal razume kot legitimacijo zlorabe že tako ali tako nizkih kvot predvajanja slovenske glasbe na radijskih postajah. Veto po njenih besedah pomeni tudi napad tako na slovensko glasbo kot na slovenski jezik.
Tudi vsi drugi svetniki, ki so sodelovali v današnji razpravi, so se izrekli za veto. Darija Kuzmanič Korva je v imenu interesne skupine negospodarskih dejavnosti poudarila, da ne sprejemajo razlag ministrice o dosedanji zlorabi kvot. Zoran Božič je očitek ministrice, da veto pomeni napad na slovensko glasbo in jezik, označil za "prehude besede".
Svetnica Marija Lah je v imenu medijske zbornice Bizjak Mlakarjevi očitala, da se poslužuje pavšalnih ocen, ki so lahko za koga tudi boleče. Opozorila je, da novela z strogo določitvijo kvot predvajanja glasbe ne pomeni zgolj posega v svobodo glasbenega urednikovanja, ampak v enaki meri tudi poseg v svobodo gospodarske pobude.
Predsednik DS Mitja Bervar pa je po seji v izjavi izrazil obžalovanje, da je moral kot zaveden Slovenec in kulturnik, ki zagovarja kvote predvajanja slovenske glasbe, vendarle podpreti veto. Pojasnil je, da ga je zmotilo, ker ministrstvo ni spoštovalo dogovora o kvotah, ki ga je doseglo s ključnimi deležniki še pred parlamentarno proceduro.
Bervar, ki je bil v letih 2009-2012 ravnatelj ljubljanske opere in baleta, je tudi zanikal, da bi se pred sejo DS nanj obrnil katerikoli lobist. Vodstvo DS se je po njegovih besedah kot običajno zgolj pogovarjalo s predstavniki javnih institucij.
DZ bo moral pri vnovičnem odločanju o noveli zakona o medijih zbrati najmanj 46 poslanskih glasov podpore. Pri glasovanju 28. januarja je za novelo glasovalo 47 poslancev, dva sta bila proti. Ministrica Bizjak Mlakarjeva je ob seji DS v izjavi za medije izrazila prepričanje, da bo novela znova deležna zadostne podpore.
Sicer so tudi na Radiu Slovenija in komercialnih radijskih postajah po sprejetju novele ocenili, da stroge kvote predvajanja slovenske glasbe pretirano posegajo v uredniško politiko in izrazito spreminjajo zvočno podobo radia.
V zvezi z regulacijo komentiranja v spletnih medijih pa novela zakona o medijih določa, da je za pripravo pravil komentiranja odgovoren izdajatelj medija. Določa tudi rok vložitve zahteve za objavo popravka. Na te del novele državni svetniki niso imeli nobenih pripomb.
