Ko je voditeljica sporočila, da novo leto začenjajo »z vznemirljivim zvokom naše prve vodikove bombe, po katerem se bo ves svet lahko zgledoval po naši socialistični, jedrsko oboroženi republiki«, se je svet presenečen nad napovedjo začel spraševati, ali je mogoče, da je Severna Koreja zares izdelala takšno bombo.
Pred tovrstnim poskusom so namreč vedno obvestili svetovne države o nameravanem poskusu. Na svetu pa naj bi to bombo imelo le šest držav: ZDA, Rusija, Francija, Velika Britanija, Kitajska in Indija. Voditeljica je nato nadaljevala: »Ne bomo odnehali razvijati jedrski program, dokler nas bodo ogrožale agresorske ZDA.« In prav tu se verjetno skriva glavni razlog za razvoj jedrskega orožja. Z njim želijo državo zavarovati pred napadom, kar ji prav izdelava jedrskega orožja paradoksalno omogoča. Analitiki ugotavljajo, da se del razlogov skriva tudi v tem, da prek iskanja zunanjih sovražnikov večajo notranjo enotnost v državi.
Moč bombe so čutili v sosednjih državah
Potres, ki, kot se je pozneje izkazalo, ni bil potres, temveč četrti nuklearni poskus Severne Koreje od leta 2006 naprej. Potres so čutili tudi več kot 100 kilometrov daleč v sosednjih državah. Na kitajski južni meji s Severno Korejo so se na tleh celo pojavile razpoke kot posledica eksplozije. V pokrajini Yanji se je zatresla avtocesta, otroci in šolsko osebje ob meji pa so bili evakuirani iz vrtcev in šol.
Dvom o vodikovi bombi
Bruce Bennett, vojaški analitik v korporaciji Rand, domneva, da verjetno ni šlo za vodikovo bombo: »Bomba je bila verjetno podobna takšni, kot so jo ZDA odvrgle v Hirošimi. Eksplozija bi v primeru vodikove bombe morala biti desetkrat močnejša. Mogoče pa je, da se je test ponesrečil in da zato moč ni bila takšna, kot bi morala biti.«
Britanski veleposlanik v Pjongjangu John Everard pa je posvaril, da je že takšna bomba dovolj močna, da izbriše celotno mesto, gotovo pa bodo še naprej poskušali razvijati tudi vodikovo bombo. Že dejstvo, da ima država atomsko bombo, je presenetljivo, saj v poročilih o državi prevladuje poročanje o njeni nerazvitosti in zaostalosti. Vsaj na vojaško tehnološkem področju o tem očitno ne moremo govoriti.
