Andrejka Grlić na svet prijoka leta 1961. Slovenijo si za državo bivanja izbere leta 1995, ko ugotovi, da lahko z diplomo pravne fakultete iz Banjaluke tu naredi več kot na vojnih območjih BIH. Leta 2006 se po tem, ko je nekaj časa preživela kot namestnica dolgoletnega vodje tržnega inšpektorata, zavihti na vrh.
Sporno imenovanje
A že njeno imenovanje sproži val obtožb. Najglasnejše objavi propadli časnik Direkt, kateremu neimenovani vir zaupa, da naj bi bila diploma univerze iz Banjaluke sporna in da je bilo v tistih časih za to, da si diplomo dobil, dovolj že to, da sta dve priči potrdili, da si opravil vse izpite. Poleg teh namigovanj časnik objavi dokumente, ki dokazujejo, da je Grlićeva kar sama sebi potrdila, da njen strokovni izpit iz BiH velja tudi v Sloveniji. Koristilo naj bi ji tudi, da je dobra prijateljica takratnega ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka in članica grosupeljske izpostave SDS, ki je vladala Sloveniji v tistem času.
Očitke zavrže Andrej Vizjak, ki prek službe za stike z javnostmi sporoči: »Ne drži, da je ministrova dobra prijateljica. Razlog za njeno imenovanje je bilo izpolnjevanje razpisnih pogojev.«
Potrdilo, da Andrejka Grlić izpolnjuje razpisne pogoje za vodjo tržnega inšpektorata, je podpisala Andrejka Grlić.
Anonimne obtožbe
Kmalu po njenem imenovanju v javnost pride anonimka, ki Grlićevo obtožuje, da inšpektorjem določa, koga lahko nadzirajo in koga ne, tej pa je dodan seznam podjetij, ki naj bi si z udeležbo na zasebnih predavanjih inšpektorice zagotovila imunost pred preganjanjem. Grlićeva obtožbe zavrne in ostane trdno v sedlu.
Po menjavi oblasti se odloči tudi sama zamenjati stranko in se pridruži Gregorju Virantu ter njegovi Državljanski listi. Nekaj časa se pojavlja kot resna kandidatka za položaj notranje ministrice, a na koncu se mora zadovoljiti s položajem predsednice strankinega občinskega odbora v Grosupljem. A njen strankarski kolega Senko Pličanič poskrbi, da se zopet znajde v časnikih. Mediji objavijo, da ob selitvi tržnega inšpektorata Grlićevo čaka pisarna s tušem in garderobno omaro.
„Ne drži, da je ministrova dobra prijateljica. Razlog za njeno imenovanje je bilo izpolnjevanje razpisnih pogojev.“ Ministrstvo za gospodarstvo, julij 2006
Hladna prha
A hladne prhe je Grlićeva takoj po selitvi julija 2014 deležna s strani računskega sodišča, ki o poslovanju tržnega inšpektorata za leti 2011 in 2012 izda mnenje s pridržkom, v katerem zapišejo tudi: »Tržnemu inšpektoratu priporočamo, naj preveri izjave in povračila stroškov prevoza na delo in z dela za zaposlene v posameznih organizacijskih enotah in naj ponovno preveri napredovanja javnih uslužbencev v plačne razrede na podlagi Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede.«
Kazenska ovadba
Poročilu sledi anonimna kazenska ovadba, v kateri ji očitajo, da si je kot vodja inšpekcijskega sveta izplačevala dodatke, ki ji ne pripadajo, predavala med službenim časom in zato prejemala dodatno plačilo, predavala zavezancem, pri katerih inšpektorji vodijo inšpekcijske nadzore, ter nekaterim uslužbencem omogočila bliskovito napredovanje, mimo vseh pravil in zakonske podlage. Policiji navedb ni uspelo potrditi.
Nad Martina Krpana
V svojem delu je zavzeta, a njena načela so Slovencem večkrat nerazumljiva. Tako je na začetku leta 2014 kriminalizirala enega največjih slovenskih junakov, ko je v intervjuju za Mladino izjavila: »Problem bo, dokler bomo imeli tihotapca Martina Krpana za frajerja. Saj razumem to razmišljanje, češ, nočemo, da se neki drugi okoriščajo. Ampak država smo mi! Mi potrebujemo, šolstvo, zdravstvo, pokojnine ... Sami sebe prinašamo okoli.«
In zdaj se je lotila še naših otrok.
