Ob tem so prepričani, da bi zvezne in lokalne oblasti ravnale povsem drugače, če bi se za zavzetje zgradbe odločili sami. "Že zdavnaj bi nas postrelili, razstrelili ali zaprli. Tega so se skozi zgodovino dobro naučili. Navajeni so nas pobijati. Ker pa gre za belce, je sedaj vse drugače," je dejal član plemenskega sveta Jarvis Kennedy in oborožencem priporočil, naj se čim prej poberejo domov, od koder so prišli.
Šerif okrožja Harney David Ward je v sredo pripravil srečanje z okoliškimi belopoltimi živinorejci in poljedelci in večina jih je prav tako menila, da morajo oboroženci oditi. Vendar pa ne vsi, saj nekaj kmetov zasedbo zvezne zgradbe podpira in skupini prinaša toplo hrano.
Oboroženci zahtevajo, da zvezna vlada vrne zemljišča kakim 100 belim posestnikom, kar je seveda nemogoče, saj je kar polovica zemljišč države Oregon v lasti zvezne vlade. Če so beli veleposestniki ostali brez zemljišč, se jim je to večinoma zgodilo po lastni krivdi, zvezna vlada pa jim je priskočila na pomoč z odkupom šele, ko se niso mogli več preživljati.
Kennedy in ostali pripadniki plemena Paiute, ki jih je v okolici spornega območja le še okoli 200, pravijo, da so bila zemljišča v njihovi lasti, še preden je sploh obstajala zvezna vlada. Beli priseljenci so jim jih ukradli in nato s pomočjo zvezne vojske Indijance po letu 1879 nasilno izselili. Danes ima pleme dobre odnose z zvezno vlado oziroma z uradom za upravljanje z zemljišči, ki skrbi za njihova zgodovinska območja.
Bundyi proti vsem
S tem uradom pa je nasprotno v sporu vodja oborožencev Ammon Bundy, ki je poslopje naravnega zavetišča zavzel. Njegov oče Cliven Bundy je leta 2014 uprizoril podoben spopad z zvezno vlado zaradi paše govedi na zveznih travnikih v Nevadi.
Bundy za pašo svoje govedi ni plačal, ko pa so mu hoteli vzeti krave, je poprijel za orožje. Na pomoč so mu priskočili nasprotniki zvezne vlade iz celotnih ZDA, merjenje moči pa se je končalo z Bundyjevo zmago. Krave je dobil nazaj in jih še naprej pase brez plačila odškodnine.
Njegov sin se je očitno odločil, da tudi sam uprizori upor. Organizacije manjšin v ZDA so ogorčene. Gibanje Tudi črna življenja štejejo (Black Lives Matter), ki je nastalo zaradi policijskega nasilja proti temnopoltim, pravi, da so organi pregona zadržani le zato, ker gre za belce.
FBI trdi, da so zadržani, ker še ni nobenega razloga za nasilje, saj je sedež zavetišča odročen, oboroženci pa nikogar ne ogrožajo ali zadržujejo za talca. Kljub temu je šerif Ward dobil jasno sporočilo, da bodo oborožence kazensko preganjali ne glede na to, kako se bo spor končal.
AFBI je zadržan tudi zaradi zgodovinskega konteksta. Beli separatisti v ZDA častijo spomin na oborožene spopade z zveznimi agenti leta 1992 v Ruby Ridgu v državi Idaho in v teksaškem Wacu leta 1993. Zaradi spopada s sekto Davidovcev v Wacu je prišlo tudi do do tedaj najhujšega terorističnega napada na ameriških tleh. Beli terorist Timothy McVeigh je v bombnem napadu na zvezno zgradbo v Oklahoma Cityju leta 1995 pobil 168 ljudi, med njimi 19 otrok.
