Vloga predsedujoče države se je sicer v minulih letih občutno zmanjšala, saj sta tako Evropski svet kot svet zunanjih ministrov dobila stalnega predsednika. A kljub temu se utegne tokratno nizozemsko predsedovanje izkazati za zelo pomembno.
Po eni strani zato, ker je EU soočena z največjimi izzivi doslej - begunsko in migrantsko krizo, ki, še posebej ob povečani teroristični grožnji, postavljata pod vprašaj prihodnost schengna, grožnjo z izstopom Velike Britanije iz unije, vzponom evroskeptikov ter še vedno tlečo gospodarsko in finančno krizo držav z evrom.
Po drugi strani pa zato, ker Nizozemci veljajo za zelo izkušene, učinkovite in dobro pripravljene na predsedovanje ter naj bi zahtevna pogajanja o reformi EU vodili učinkoviteje, kot bi jih večina drugih držav članic.
Agenda, ki so jo za prihajajočih šest mesecev pripravili v Amsterdamu, je sicer skorajda identična agendi, ki si jo je ob prevzemu položaja leta 2014 zastavil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker: rast, zaposlovanje in inovacije, osredotočanje na bistveno in izboljšanje oz. prečiščenje evropske zakonodaje ter približevanje unije ljudem.
Kot poudarjajo viri v Bruslju, se od Nizozemske pričakuje veliko. Še posebej naj bi bili prihodnji meseci - omenja se predvsem marec - ključni za korake naprej pri begunski in migrantski politiki EU, saj bo nizozemskemu sledilo predsedovanje Slovaške, ko večjega napredka ni pričakovati.
