Vloga predsedujoče države se je sicer v minulih letih občutno zmanjšala, saj sta tako Evropski svet kot svet zunanjih ministrov dobila stalnega predsednika. A kljub temu se utegne tokratno nizozemsko predsedovanje izkazati za zelo pomembno.
Po eni strani zato, ker je EU soočena z največjimi izzivi doslej - begunsko in migrantsko krizo, ki, še posebej ob povečani teroristični grožnji, postavljata pod vprašaj prihodnost schengna, grožnjo z izstopom Velike Britanije iz unije, vzponom evroskeptikov ter še vedno tlečo gospodarsko in finančno krizo držav z evrom.

Njena.si
Mestni utrip že 20. leto spremlja ikonična Rotarijska ura na križišču Ajdovščina
Po drugi strani pa zato, ker Nizozemci veljajo za zelo izkušene, učinkovite in dobro pripravljene na predsedovanje ter naj bi zahtevna pogajanja o reformi EU vodili učinkoviteje, kot bi jih večina drugih držav članic.
Agenda, ki so jo za prihajajočih šest mesecev pripravili v Amsterdamu, je sicer skorajda identična agendi, ki si jo je ob prevzemu položaja leta 2014 zastavil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker: rast, zaposlovanje in inovacije, osredotočanje na bistveno in izboljšanje oz. prečiščenje evropske zakonodaje ter približevanje unije ljudem.
Kot poudarjajo viri v Bruslju, se od Nizozemske pričakuje veliko. Še posebej naj bi bili prihodnji meseci - omenja se predvsem marec - ključni za korake naprej pri begunski in migrantski politiki EU, saj bo nizozemskemu sledilo predsedovanje Slovaške, ko večjega napredka ni pričakovati.