Potem ko je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk napovedal razpravo brez tabujev, je Juncker danes dejal, da bo razprava o britanskem vprašanju odprta in iskrena.
Želimo pošten dogovor - tako za Veliko Britanijo kot za preostalih 27 držav, je poudaril predsednik komisije na skupni novinarski konferenci s predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem pred vrhom EU.
"Smo odprti. Nočemo, da Velika Britanija odide. Ne krivimo Britancev ... Kot razumni ljudje bomo našli pot iz tega zapletenega položaja," je prepričan Juncker.
Britanski premier David Cameron je spomladi po zmagi na volitvah potrdil, da bodo Britanci do konca leta 2017 na referendumu glasovali o članstvu v uniji, pred tem pa se poskuša izpogajati za boljši položaj Otoka v uniji.
Najbolj problematična je britanska zahteva po omejitvi socialnega turizma, v skladu s katero bi morali nebritanski državljani EU na Otoku najprej živeti in prispevati štiri leta, preden bi bili upravičeni do britanske socialne pomoči.
Komisija želi po Junckerjevih besedah poiskati druge možnosti od te, ki jo je predlagal Cameron. "Prepričan sem, da bomo našli odgovor na to zelo zapleteno vprašanje," je dejal.
Juncker, ki je s Cameronom pred vrhom govoril po telefonu, ni želel napovedovati, kaj bo danes predstavil, ponudil in pojasnil britanski premier, čeprav je nakazal, da očitno pozna njegove namere.
Juncker je sicer potrdil, da se bo tudi sam udeležil mini vrha skupine članic unije, med njimi Slovenije, s Turčijo, ki pravkar poteka na avstrijskem veleposlaništvu v Bruslju.
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
Na vprašanje, ali ga skrbijo takšna srečanja v ožjem krogu, ki kažejo na neenotnost unije, je predsednik komisije odgovoril, da jih ne razume kot znamenje ločevanja, temveč gre za srečanje držav, ki so voljne sprejeti sirske begunce iz Turčije.
Vpletenost evropskih institucij po njegovih besedah priča o tem, da ne gre za enostranska dejanja skupine članice in izključevanje, temveč za vključujoč proces, v katerem pa pač članice sodelujejo na prostovoljni osnovi.
Tudi Schulz meni, da mini vrh ni znamenje razkola v uniji, kaže pa na pomanjkanje pripravljenosti na skupne rešitve.
Kljub pomirjujočim besedam o pomenu srečevanja članic v ožjem krogu je Schulz posvaril pred tem, da bi se lahko pomanjkanje solidarnosti vzhodnih članic pri reševanju migracijske krize prihodnje leto čutilo pri finančnih razmerjih med članicami unije.
Luksemburžan pričakuje načelni dogovor o predlogih komisije za zavarovanje zunanje meje pred kriminalnimi dejavnostmi.
"Neto plačnice nosijo večino bremena, neto prejemnice pa ne," je opozoril Schulz in izpostavil izjave avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna za Welt, da je treba prihodnje leto v finančnem okvirju zastaviti prioritete glede na razvoj migracijske krize.
Schulz je izpostavil tudi nesprejemljivo počasno izvajanje načrta za premestitev beguncev znotraj unije. Od načrtovanih 160.000 premestitev jih je ponujenih le okoli 3500, dejansko izvedenih pa nekaj sto - to je resnično nesprejemljivo, je poudaril.
Razporediti milijon ali dva beguncev po uniji z več kot 500 milijoni prebivalcev po Schulzevih besedah ne bi smel biti problem. A če je na to pripravljenih le nekaj držav, to postane problem, je opozoril.
To bo težak vrh na koncu precej dramatičnega leta, nujno je najti skupne rešitve, je še dejal Schulz.
Juncker pa je znova poudaril, da bodo morali zunanje meje zapreti, če jih ne bo mogoče zavarovati, in opozoril, da se primeri, kot je do štiriurno čakanje delavcev, ki vsak dan prečkajo luksemburško-francosko mejo, ne sme nadaljevati, saj se bodo državljani uprli.
