Še danes bo v nemškem mestu Karlsruhe potekal tridnevni kongres stranke nemške kanclerke Angele Merkel, na katerem se srečuje z očitki glede svoje odprte politike do prebežnikov. Gre za do zdaj največji preizkus v njeni desetletni vladavini v Nemčiji. Postavlja se vprašanje, ali ga bo preživela in kako dolgo bo še lahko ostala na čelu stranke.
Reuters
Merklova je požela val ogorčenja zaradi neprimernega odnosa do palestinske deklice, ki jo je spravila v jok.
Javnost je bila ogorčena, ko je med razpravo z mladino o dobrem življenju v Nemčiji na televiziji julija letos Merklova palestinsko deklico Reem spravila v jok.
49 odstotkov Nemcev misli, da Merklova ne opravlja dobro dela na področju beguncev in azilantov. 47 odstotkov njene politike ocenjuje kot pozitivne.
Deklica ji je pojasnjevala, da njeni družini grozi izgon iz Nemčije in da že več let ni videla svojcev, ki kot begunci živijo v Libanonu. »Težko je gledati, da lahko vsi drugi uživajo življenje, ti pa ne moreš uživati z njimi. Ne vem, kakšno bo moje življenje, ali lahko stanem tukaj,« je v tekoči nemščini dejala štirinajstletna Reem, ki govori kar tri jezike. Nemška kanclerka ji je hladno razložila, da ne morejo sprejeti vseh ljudi. Reem so njene besede spravile v jok, k njej je nato pristopila Merklova, jo pobožala po licu in dejala: »Ampak ti si vse naredila odlično.« Presenečeni voditelj je poskušal kanclerki razložiti, da deklica ne joka, ker bi slabo nastopila, temveč zato, ker ji grozita izgon in življenje v begunskem taborišču. Nad hladnostjo, nerazumevanjem in brezčutnostjo je bila šokirana in ogorčena vsa Nemčija.
Angela Merkel, predsednica vlade: »Migrantska kriza je zgodovinski test za Evropo. Nekaj, kar je bilo daleč od nas, je zdaj dobesedno pred našimi vrati.«
Popoln obrat v politiki do prebežnikov
Po valu kritik je nemška kanclerka kot že tolikokrat prej spremenila svoje politično stališče, da bo bolj všečno javnosti. Kanclerka, ki ni zmogla eni osebi zagotoviti ostanka, je to pozneje omogočila tisočim. V letošnjem letu preminuli sociolog Ulrich Beck je njeno politiko opisal tako: »Danes lahko naredimo ravno nasprotno od tistega, kar smo napovedali včeraj, če to povečuje naše možnosti na prihodnjih volitvah.« In prav to je storila tudi pri begunski politiki ter povsem spremenila smer in najavila, da bodo sprejemali begunce z vojno ogroženih območij. »Zmogli bomo,« je dejala. S tem je spodbudila prihod beguncev v Evropo. Začeli so jo slaviti in se ji zahvaljevati ter jo klicati mama Merkel.
Reuters
Nagovor Angele Merkel na kongresu
Prebežniki kot poceni delovna sila
Prihod prebežnikov je tudi v interesu korporacij, ki delujejo v Nemčiji. Pomeni namreč pritok poceni in izobražene (predvsem sirske) delovne sile, ki bo izboljšala demografski položaj Nemčije, kjer se rojeva vse manj otrok. Brez beguncev in ob zdajšnjih trendih bi se število prebivalcev v državi lahko z današnjih 80 zmanjšalo na 69 milijonov.
Politika Angele Merkel temelji na principu, da danes lahko naredimo ravno nasprotno od tistega, kar smo napovedali včeraj.
Desnica pridobiva tudi v Nemčiji
Čeprav so na začetku volivci podpirali kanclerkino begunsko politiko, je temu vse več Nemcev pozneje začelo nasprotovati. Močno je poskočila priljubljenost evroskeptičnemu Zavezništvu za Nemčijo, ki nasprotuje zdajšnji politiki do beguncev in na zadnjih volitvah ni prišla v parlament. Na volitvah bi stranka zdaj dobila kar devet odstotkov glasov.
Popuščanje sestrski stranki
Njeni politiki so se uprli tudi v bolj konservativni bavarski sestrski stranki Krščanska socialna unija (CSU), ki skupaj s Krščansko demokratsko unijo Angele Merkel nastopa na volitvah. Bavarska stranka pravi, da je njena politika na področju beguncev napačna. Zagrozili so celo z odstopom njihovih ministrov, če ne bo spremenila svojih politik. Merklova je morala popustiti. Sprejela je, da bodo v domovino vračali tako imenovane ekonomske migrante. Nekateri begunci bodo morali čakati dve leti, da bodo k njim lahko prišli družinski člani.
Enainšestdesetletna nemška kanclerka je na čelu stranke že 16 let, kar 10 let pa je tudi na čelu države. V Hamburgu rojena protestantka je v aktivno politiko vstopila pri tridesetih letih. Postopoma se je vzpenjala na položaje in leta 2005 postala predsednica stranke. V javnosti se je njenih neodločnih, neaktivnih politik brez stališč prijel izraz »merkeln«.
Za drastično zmanjšanje števila prebežnikov
V svojem včerajšnjem govoru na kongresu stranke je povedala, da je bilo letošnje leto neverjetno in da je potrebna evropska rešitev migrantske krize. V govoru, ki ga je večkrat prekinil bučen aplavz občinstva, je izpostavila, da bo treba izdatno zmanjšati število prebežnikov. S tem je še dodatno popustila vse večjim pritiskom desnega krila stranke, podmladka in sestrske CSU. Očitno se ji bo znova obrestovalo prilagajanje javnemu mnenju. Prav ta sposobnost ji je omogočila, da je že toliko časa na najpomembnejšem položaju, postavlja pa se vprašanje, kakšne bodo dolgoročne posledice takšnih politik. Odgovor na to vprašanje pa bo kot vedno prinesel čas.
Reuters
