Rdeči alarm so v Pekingu razglasili teden dni potem, ko je mesto zakril gost, siv oblak, v katerem so koncentracije nevarnih delcev PM2,5, ki prodrejo globoko v pljuča, znašale celo 634 mikrogramov na kubični meter zraka.
Ta koncentracija, ki jo je objavilo ameriško veleposlaništvo v Pekingu, močno presega najvišjo vsebnost, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, to je le 25 mikrogramov trdih delcev na kubični meter.
Danes okoli poldneva po krajevnem času je bila koncentracija trdnih delcev 22 mikrogramov na kubični meter.
Pekinške mestne oblasti so danes na spletu sporočile, da so ukrepi "učinkovito prispevali k upočasnjevanju procesa kopičenja smoga" ter se prebivalcem zahvalile za njihov prispevek pri tem. Napovedali so še, da se bo mesto odločno borilo, da prepreči in ustavi onesnaževanje zraka.
Kitajske oblasti so sicer obljubile zmanjšanje porabe premoga za 100 milijonov ton do leta 2020 - kar je le pičel delež 4,2 milijard ton, kolikor so jih porabili leta 2012, in 60-odstotno skrčenje glavnih onesnaževalcev, kot so termoelektrarne.
V skladu z ukrepom je bila lahko od torka na cestah le polovica zasebnih avtomobilov v Pekingu, po sistemu parnih oz. neparnih registrskih tablic, v garažah je ostalo tudi 30 odstotkov vladnih vozil. Poleg tega so morali ustaviti delo v tovarnah in na gradbiščih, ki močno onesnažujejo zrak. Prepovedani so bili ognjemeti in žari. Pekinški urad za zaščito okolja je za to obdobje pozval k zaprtju vrtcev, osnovnih in srednjih šol.
A prizadevanja v Pekingu morda ne bodo zadostovala, saj večina onesnaženega zraka v prestolnico pride z bližnjih območij, kjer je onesnaženje še vedno nevarno visoko.
Pekinški rdeči alarm je sovpadel s podnebnimi pogovori v Parizu, na katerih je kitajski predsednik Xi Jinping obljubil ukrepanje na področju toplogrednih plinov.
Kitajska večino toplogrednih plinov pridela s termoelektrarnami na premog, ki so glavni vir smoga, vrhunec pa dosežejo pozimi, ko je povpraševanje po električni in toplotni energiji najvišje.
Onesnažen zrak je vir jeze prebivalstva Kitajske, ki je v zadnjih desetletjih gospodarsko rasla, a za ceno hudega škodovanja okolju. Onesnaženosti pripisujejo krivdo za več sto tisoč smrti letno.
Kitajska je po ocenah leta 2013 izpustila skoraj dvakrat več ogljikovega dioksida kot ZDA oz. okoli dvainpolkrat več kot celotna EU.
Peking je napovedal, da bodo izpusti vrhunec dosegli okoli leta 2030, ni pa razkril v kakšni meri, prav tako pa je dal vedeti, da bi lahko nato emisije rasle še nekaj let.
Kitajske oblasti so sicer obljubile zmanjšanje porabe premoga za 100 milijonov ton do leta 2020 - kar je le pičel delež 4,2 milijard ton, kolikor so jih porabili leta 2012, in 60-odstotno skrčenje glavnih onesnaževalcev, kot so termoelektrarne.
