Med desetimi najtoplejšimi leti jih je bilo kar deset izmerjenih po letu 2000. Strokovnjaki ugotavljajo, da bo brez ukrepanja do konca stoletja temperatura zrasla za okrog šest stopinj Celzija, ob trenutnih političnih zavezah o blaženju pa za 2,7 stopinje. Posledice takšnega segrevanja bodo katastrofalne. Število ljudi, ki bi izgubili domove, bi se lahko povzpelo na več kot 600 milijonov.
Spremembe še nikoli tako hitre
Ker še vedno pogosto slišimo, da so se podnebne spremembe vedno dogajale in da niso nič posebnega, smo se o tem odločili povprašati Aljošo Slameršaka, magistra klimatskih znanosti, ki na Nizozemskem študira okoljsko ekonomijo. »Podnebne spremembe so res stalnica v zgodovini našega planeta, vendar so se v preteklosti odvijale bistveno počasneje. To, kar se danes dogaja v desetletjih, se je prej v desettisočletjih. Povsem jasno je, da je vzrok povišana koncentracija toplogrednih plinov,« pravi. Zaradi uporabe fosilnih goriv je današnja raven omenjenih plinov, znanih kot CO2, v zraku najvišja v zadnjih dveh milijonih let in še vedno narašča!
Za spremembe kriv človek
Veliko ljudi tudi misli, da če se spremembe že dogajajo, zanje ni kriv človek. Kot pravi Slameršak, tudi to nikakor ne drži: »V zadnjih letih so opravili več celovitih pregledov znanstvene literature, ki so pokazali, da več kot 97 odstotkov objavljenih člankov v zadnjih dveh desetletjih pritrjuje hipotezi, da se podnebne spremembe dogajajo in da je za to odgovoren človek. Tako visoka stopnja strinjanja je v moderni znanosti redkost.«
Tudi govedina velik onesnaževalec
Kaj pa so poleg fosilnih goriv še vzroki za onesnaženje? Slišimo lahko, da krave povzročajo več izpustov od avtomobilov, je to res? »Vzreja govedine je ena izmed okolju najbolj neprijaznih dejavnosti. Kmetijstvo in z njim povezane dejavnosti ustvarijo četrtino vseh izpustov, prevoz 15 odstotkov, vendar o njem toliko govorimo, ker ti izpusti pri nasnajhitreje naraščajo,« pojasnjuje sogovornik.
Spremembe lahko le še blažimo
Ker nismo ukrepali prej, je za ustavitev podnebnih sprememb že prepozno, a kot pravi Slameršak, jih lahko bistveno ublažimo: »Na voljo imamo tehnologijo in mehanizme, s katerimi bi lahko segrevanje obdržali pod mejo 1,5 stopinje. Bistvo vseh ukrepov je, da se zmanjšajo izpusti CO2, kar je mogoče le, če omejimo uporabo fosilnih goriv.«
Večjih sprememb po Parizu ne bo
Politiki prav zdaj v Parizu razpravljajo o dogovoru. Glavna težava je, da bodo sprejete smernice nezavezujoče. »Veljal naj bi do leta 2050, do takrat pa se bo zamenjalo še mnogo vlad in vprašanje je, koliko se ga bodo držale. Skrb vzbuja tudi vera v to, da bo problem rešen predvsem s tehnološkimi rešitvami, medtem ko se vprašanje zmanjševanja rabe fosilnih goriv zapostavlja,« dodaja Slameršak. Čeprav se nam čas izteka, torej še vedno ni videti, da bi bili zares pripravljeni na večje spremembe in ukrepanje.
