Opozicija sedanjemu predsedniku Seržu Sarkisjanu očita, da si želi s spremembami ustave zagotoviti obstanek na oblasti. Leta 2018 se mu namreč izteče drugi in hkrati zadnji mandat, zato številni menijo, da si bo po koncu predsedniškega mandata prizadeval za premierski položaj ter nato državo vodil naprej.
Sarkisjan danes ob glasovanju v Erevanu teh očitkov ni želel komentirati. "Na vsa vprašanja bom odgovarjal po referendumu," je dejal. Po njegovih besedah naj bi sicer s spremembami ustave državi zagotovili večjo varnost in stabilnost. Njegova Republikanska stranka pa zatrjuje, da bodo spremembe ustave dale večjo moč opoziciji in parlamentu.
V skladu z ustavnimi spremembami, o katerih danes odločajo Armenci, bi predsednik države poslej imel predvsem predstavniško vlogo, volil bi ga parlament, njegov mandat pa bi namesto sedanjih pet trajal sedem let.
Večino pooblastil bi dobil predsednik vlade in njegov kabinet. Premier bo, če bodo Armenci danes tako odločili, med drugim tudi vrhovni poveljnik vojske. Predsednik vlade bi bil po novem iz vrst stranke, ki ima v parlamentu večino.
Spremembe se obetajo tudi parlamentu, ki bi ga izvolili po proporcionalnem sistemu za pet let. Štel naj bi najmanj 101 poslanca, med njimi naj bi bili tudi predstavniki narodnih manjšin.
Če v parlamentu po parlamentarnih volitvah ne bo zadostne večine za oblikovanje vladne koalicije, pa ustavne spremembe predvidevajo drugi krog volitev, v katerem bi se pomerili dve najmočnejši stranki. Preostale stranke, ki so bile že v prvem krogu izvoljene v parlament, pa bi obdržale svoje pridobljene sedeže.
Pred referendumom so v Erevanu v torek potekale demonstracije proti spremembam ustave, na katerih je kakih 5000 ljudi zahtevalo odstop Sarkisjana. Opozicijske stranke so napovedale množične proteste tudi za drevi po zaprtju volišč.
