"Dober dan, Igor. Dobrodošla, Črna gora," je pozdravil Stoltenberg v črnogorščini in poudaril, da bosta s članstvom Črne gore v Natu tako Črna gora kot Nato varnejša.
"To je velik dan za mojo državo. Verjamem, da ga je tudi pošteno zaslužila," pa je izpostavil zunanji minister Črne gore Igor Lukšić in dodal, da je to po neodvisnosti leta 2006 nov pomemben mejnik za državo.
Prejeti vabilo v zavezništvo je po njegovih besedah "prava čast in privilegij". Črna gora tako po ministrovih besedah odpira novo poglavje, kar je priznanje za njena velika prizadevanja.
Takoj se je odzval tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec, ki je Črni gori najprej čestital po Twitterju. To je pošteno zaslužen korak in pomembno znamenje za regijo, je poudaril.
"Seveda to ni konec poti. Pomembno delo je še treba opraviti," je opozoril Stoltenberg. Pri tem je izpostavil področje obrambnega prilagajanja in domače reforme, zlasti glede pravne države in boja proti korupciji, ter zagotavljanje javne podpore članstvu Črne gore v Natu.
Zavezništvo bo izvajanje teh nalog po njegovih besedah spremljalo v pristopnih pogajanjih in med ratifikacijskim procesom.
Črnogorski zunanji minister je zatrdil, da bo njegova država še naprej enako vestno izpolnjevala svoje naloge kot doslej, in med njimi izpostavil tudi boj proti korupciji.
Stoltenberg pričakuje, da se bodo pristopna pogajanja začela kmalu in da bi lahko bila končana v začetku prihodnjega leta. Nato sledi proces ratifikacije v vseh 28 zaveznicah.
Kako dolgo bo ves proces trajal, po besedah generalnega sekretarja ni mogoče napovedati. Je pa Norvežan ob tem spomnil, da je v primeru zadnje širitve z Albanijo in Hrvaško od vabila do vstopa trajalo eno leto.
Ko bo pristopni proces končan, se bo Črna gora sicer lahko začela udeleževati Natovih sestankov, a brez volilnih pravic, je še pojasnil Stoltenberg.
Da bodo zunanji ministri zavezništva o vabilu Črni gori odločili najpozneje do decembra 2015, so določili na lanskem vrhu Nata v Walesu.
Zadnja širitev Nata se je zgodila leta 2009, ko sta se zavezništvu pridružili Albanija in Hrvaška, ki sta vabilo dobili leto prej na vrhu v Bukarešti.
V širitvi leta 2004 je Nato dobil sedem novih članic - poleg Slovenije še Estonijo, Latvijo, Litvo, Slovaško, Bolgarijo in Romunijo. Leta 1999 pa so se mu pridružile Madžarska, Češka in Poljska.
"Natova politika odprtih vrat je velik uspeh (...) Natova vrata ostajajo odprta. Današnja odločitev je dokaz za to," je ob vabilu Črni gori večkrat izpostavil Stoltenberg.
Na vprašanje, ali bo vabilo Črni gori še zapletlo odnose z Rusijo, ki odločno nasprotuje članstvu države v Natu, je Stoltenberg odgovoril, da vabilo Črni gori ni uperjeno proti nikomur, a da pri tem preprosto ne gre za Rusijo, temveč za Črno goro in za Nato.
"O članstvu Črne gore bo odločilo 28 članic Nata, nihče drug se nima pravice vpletati," je še izpostavil generalni sekretar in ponovil, da ima vsaka država pravico sama odločati o svoji varnostni ureditvi.
To velja tudi za Gruzijo, ki je danes od zaveznic po Stoltenbergovih besedah dobila sveže potrjeno zavezanost močni podpori njenim prizadevanjem za članstvo v Natu.
