Begunci »postavljajo pod vprašaj sporočilo IS, da je samooklicani kalifat zatočišče (muslimanov). Če bi to v resnici bil, bi posamezniki množično migrirali vanj, in ne obratno, kot se dogaja zdaj,« na svojem blogu Jihadology piše Aaron Zelin, sodelavec washingtonskega Inštituta za politiko do Bližnjega vzhoda.
Kratkoročni interes IS: bežati je greh
16. septembra je IS tako objavila video z naslovom »Bi zamenjali boljše za to, kar je slabše?«. Govornik IS v njem razlaga, da je za muslimana pravilna odločitev zapustiti države nevernikov in se pridružiti IS, in ne obratno. Nadalje opozarja, da bodo »Judje in kristjani« vernike silili v spreobrnitev v zameno, da lahko ti ostanejo v njihovih deželah. V drugem videoposnetku istega dne IS kaže podobe beguncev, utapljajočih se v morju, in tiste, ki životarijo pod nepravičnim režimom v Evropi, ter jih opozarja, da se bodo z odhodom odpovedali tudi svoji nagradi v posmrtnem življenju.
Potni list je bil ponarejen
Poskus demonizacije beguncev s strani IS so pokazali tudi teroristični napadi v Parizu; mediji smo nekritično poročali o tem, da so na truplu enega napadalcev našli sirski potni list, ki da je pripadal beguncu. Preiskava je pozneje razkrila, da je potni list z grškim vstopnim žigom ponarejen. Še več, britanski novinar je potni list z isto identiteto kupil in ga prejel v zgolj štirih dneh.
Dolgoročni interes IS: radikalizacija beguncev
Strokovnjak za bližnjevzhodna vprašanja Primož Šterbenc opozarja, da bodo begunci postali grožnja Zahodu v primeru, da jih ta ne poskusi integrirati in zanje zapre meje. Tako jih lahko potisne v brezupno životarjenje. V tem primeru bodo postali dojemljivi za to, pred čimer bežijo – skrajno konservativno ideologijo salafitskih džihadistov. »Njihovo državo uničujejo despotski voditelji in teroristi, mednarodna skupnost pa jih pušča na cedilu,« je kritična nekdanja ameriška zunanja ministrica Madeleine Albright.
Statistika ne upravičuje represije
Nacionalni portal poroča, da statistike slovenske policije ne upravičujejo obravnave beguncev kot varnostnega tveganja. Ko je našo državo prestopilo 188 tisoč prebežnikov, so policisti posredovali le 23-krat, od tega je bilo 17 kršitev javnega reda in miru in šest sumov storitve kaznivega dejanja. Statistično gledano je bilo 99,99 odstotka prebežnikov popolnoma neproblematičnih. »To so ljudje, ki so na koncu fizičnih in psihičnih zmogljivosti, ki v mnogih situacijah potrebujejo zgolj en droben dražljaj, da se obupano in neprimerno odzovejo, in ta odziv, če se zgodi – in zgodi se očitno zelo redko, je treba ravno tako razumeti, in ne iz tega delati terorizma, delinkventov in podobno,« je za portal povedal Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo na pravni fakulteti v Ljubljani.
