Stranka centra, konservativno-nacionalistična stranka Pravih Fincev in konservativna stranka NCP so držale svojo predvolilno obljubo in uvedle nemara najbolj progresiven poskus razreševanja brezposelnosti v sodobni zgodovini. Vsak državljan Finske bo v preizkusnem obdobju UTD prejemal 550 evrov mesečno, kolikor tam trenutno znaša nadomestilo za brezposelnost. V primeru, da bo projekt pokazal pozitivne učinke, ga bodo razširili na 800 evrov mesečno, s čimer bodo z UTD nadomestili nekatera druga socialna nadomestila.
UTD kot odgovor na past brezposelnosti
Na Finskem je trenutno deset odstotkov delovne populacije brezposelne. Prebivalci neradi opravljajo slabše plačana dela, saj se jim v tem primeru zniža del socialnih pravic, hkrati tako izgubljajo svoj čas in denar. Konservativni zagovorniki UTD verjamejo, da se bo z novim načinom izplačevanja socialnih pravic to spremenilo, saj bo UTD brezpogojno prejemal vsak prebivalec, ne glede na to, ali je zaposlen ali ne. Liisa Hyssälä, generalna direktorica finskega zavoda za socialno delo (KELA), poskuša z UTD najti način, kako kombinirati socialno podporo z opravljanjem dela, pri tem pa državnemu proračunu celo prihraniti denar.
»Ljudi bo k delu še vedno gnalo to, da želijo za koga drugega narediti nekaj koristnega. Vendar bodo pri tem imeli svobodo delati na primer v nevladnem sektorju, javnih delih, v družbenokoristnih delih, ki so slabše plačana, a si jih bodo ob uvedbi UTD lahko privoščili opravljati,« koristnost UTD razume profesor filozofije Igor Pribac.
Le eden od tovrstnih poskusov
Finski pilotni projekt je sicer najobsežnejši in edini, ki je uveden na ravni celotne države, vendar je le eden od uspešnih poskusov uvedbe UTD. Uspešnost pri zmanjševanju revščine in dviganju kakovosti življenja so pokazali podobni programi v mestu New York ter državah Kanadi, Braziliji, Keniji in Indiji.
Uvesti so ga poskušali tudi pri nas. V času pred svetovno finančno krizo je o njem razmišljala socialdemokratska vlada Boruta Pahorja, vendar jo je pri načrtih ustavil javnofinančni primanjkljaj. Med točke svojih političnih programov sta pri nas UTD sicer uvrstili tudi stranki Zares in Solidarnost, vendar nista dobili priložnosti, da bi ga uresničili.
Omogočil bo opravljanje slabše plačanih del
»Menim, da je UTD način, kako v sodobnih družbah pripoznamo, da smo vsi ljudje v naših običajnih življenjih družbeno koristni in kreativni. Popravlja vrsto krivic, po katerih so bili iz definicije delovnega časa in prostega časa izvzete nekatere vrednosti, ki jih posamezniki dodajamo družbi, a kot takšne niso bile prepoznane,« poudarja Pribac, »govorim o naših digitalnih odtisih, ki jih puščamo na socialnih omrežjih in se koristijo v namene oglaševanja, ter o gospodinjskem delu, s katerim so v večini primerov obremenjene predvsem ženske. Tako se doslej ni upoštevalo mnogo majhnih prispevkov posameznikov k blaginji širše družbe.«
