Gregorićeva in Markovićeva sta nekdanjo premierko Jadranko Kosor ovadili zaradi veleizdaje, ker je vlada leta 2004 sprejela zakon o pravicah hrvaških branilcev in članov njihovih družin. Po mnenju Gregorićeve se je vlada s tem zakonom izognila plačilom vojnim invalidom in ustvarila pravi pravni kaos. Zaradi tega zakona je sodne postopke proti državi sprožilo približno 36.000 ljudi. Jadranka Kosor je nato leta 2009 sprejela odredbo, s katero je vse te tožbe ustavila. Zdaj pa je sodišče odločilo, da se vsaj nekateri postopki lahko nadaljujejo. Med drugimi tudi postopek Tanje Polić Marković.
SAMOMOR
Mož Markovićeve je namreč po vojni storil samomor in ni bil več v hrvaški vojski, zato njegova družina ni bila upravičena do kakršnekoli odškodnine, tudi tiste ne, ki jo prejemajo družine padlih med vojno. Njegova žena pa je prepričana, da je storil samomor zaradi posttravmatskega stresa, ki ga je doživel med vojno in ko je bil zaprt v taborišču. To so potrdili tudi nekateri psihologi. Država pa njegovi družini tega statusa ne prizna. Markovićeva je dejala, da toži samo zato, da bi s tem odprla pot drugim, ki so v podobnem položaju. »Kot pravnica bi se gospa Kosor morala zavedati posledic teh dejanj in predvsem proračunske škode, ki jo bo utrpela država, ko se bodo začele reševati tožbe nezadovoljnih ljudi. S tem je dobesedno ogrozila finančno stabilnost Hrvaške,« je dodala Tanja Polić Marković.
ZAKON UBIJA LJUDI
Po mnenju tožnic je ogromno vojakov po vojni naredilo samomor zaradi posttravmatskega stresa, kar pomeni, da je šlo za ljudi, ki so bili bolni, a jim država tega ni priznala. Gregorićeva je poudarila, da se skoraj vsak dan ubije eden od tako imenovanih braniteljev. Ti niso dobili nobenega zdravljenja, poudarimo pa lahko, da so imele podobne težave tudi Združene države Amerike po vietnamski vojni. Tudi one vojakom, ki so se vrnili iz vojne, niso priznavale posttravmatskega stresa, pravzaprav sploh niso priznale, da kaj takšnega obstaja, in zaradi tega je mnogo vojakov naredilo samomor ali pa so postali odvisniki od mamil in alkohola. Pozneje so v ZDA to stanje le sprejeli in celo ugotovili, da lahko pride do posttravmatskega stresa tudi trideset let po tem, ko se določen vojak udeleži bojevanja. Po nekaterih podatkih psihologov naj bi bila povprečna oseba sposobna zdržati pod strelskim ognjem le okoli petnajst minut. Tako Markovićeva kot Gregorićeva verjameta, da je Kosorjeva odgovorna za marsikatero smrt branitelja, ki preprosto ni mogel poskrbeti za svojo družino in je v obupu končal svoje življenje, in da mora za to odgovarjati.
