Nepretrgan tok beguncev, ki si prek Hrvaške in Slovenije utirajo pot proti Nemčiji, povzroča skrbi tudi avstrijskim in nemškim oblastem. Predsednik bavarske deželne vlade Horst Seehofer posredno grozi, da bo s 1. novembrom zaprl meje z Avstrijo.
Reuters
Bavarske oblasti napovedujejo zaostritev "migracijske politike".
Reuters
Predsednik bavarske deželne vlade Horst Seehofer
Čeprav prihaja Seehofer iz sestrske stranke vodilne CDU, je vse bolj kritičen do kanclerke Angele Merkel in njene relativno odprte migracijske politike. Po njegevem mnenju bi morala Merklova zavrteti telefon in avstrijskemu premierju Wernerju Faymannu zabičati, naj omeji število migrantov, ki prihajajo na avstrijsko-nemško (bavarsko) mejo. Če tega dogovora ne bo, Seehofer svari, da bo Bavarska ukrepala na lastno pest.
V pogovoru za Passauer Neue Presse bavarski ministrski predsednik ni natačno definiral ukrepov, ki jih ima v mislih, z besedno zvezo »izredne varnostne razmere« pa je namignil, da bi lahko zelo zaostrili pretok beguncev na meji.
Avstrijske oblasti so medtem kritične do nemških kolegov in njihove odločitve, da omejijo število migrantov, ki lahko v roku ene ure prečkajo mejo. 50 migrantov na uro naj bi povzročilo kolone na avstrijske strani, kjer morajo zdaj čakati več ur, da lahko vstopijo v domnevni »raj« - Nemčijo.
Trenutne razmere na terenu tako niso poslabšale le odnosov med Slovenijo in Hrvaško, ampak utegnejo vsaj nekoliko skrhati razmere med starima članicama EU, Nemčijo in Avstrijo.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa pred evropskimi poslanci pojasnjeval svojo odločitev za sklic nedeljskega vrha o upravljanju begunskega vala na t. i. balkanski poti. Kot je dejal, je komisija morala ukrepati, saj se države same niso mogle dogovoriti o sodelovanju, kar je sicer po njegovem v nasprotju z zdravo pametjo.
"Na zahodnobalkanski poti vidimo begunce v ledenih rekah, kako spijo v dežju in blatu, kmalu bosta to sneg in led. Zima se bliža, šteje vsak dan." In zato je Juncker prevzel pobudo in sklical nedeljski vrh voditeljev nekaterih držav EU in Zahodnega Balkana.
Kot je priznal, bi bilo idealno, če jim vrha sploh ne bi bilo treba sklicati in bi se lahko države o ustreznem upravljanju begunskega toka dogovorile same, a to očitno ni bilo mogoče in v danih okoliščinah je ocenil, da je prav, da jih za mizo zbere on. "To, da smo morali sploh imeti ta sestanek, dokazuje, da EU ni v tako dobri formi, kot bi morala biti, da se države niso sposobne same dogovoriti."
Reuters
