Če bodo zaveze implementirane, po mnenju prvaka SD Dejana Židana obstaja realna možnost, da bo begunski tok nadzorovan, da se bo zmanjšal in bo Evropa zunaj težav z migranti oz. begunci. "Če se dogovor ne bo spoštoval, pa imamo na razpolago različne scenarije, tudi bolj črne," je spomnil Židan in poudaril, da Slovenija ni v izrednem stanju.
Erjavec je pojasnil, da bodo poskušali zagotoviti, da se migranti še vedno evidentirajo in da bi preprečili njihovo razpršitev po Sloveniji. To lahko dosežejo z različnimi ovirami, verjetno bo potrebna tudi žičnata ograja, je ocenil minister, a poudaril, da tega ne bi storili kot Madžarska.
Nujna je pomoč EU
Minister poudarja, da morajo za ograjo zagotoviti tudi ustrezno število policistov in morda pripadnikov Slovenske vojske, zato je nujna pomoč EU. Po ministrovih besedah se bilateralno že pogovarjajo glede te pomoči, tako bo danes v stiku s francoskimi predstavniki. Na vprašanje, ali je varovalna ograja že nabavljena, je odgovoril, da se opravljajo določene poizvedbe.
Bo Hrvaška spoštovala zaveze?
Ali Hrvaška spoštuje zaveze mini vrha EU-Balkan, zdaj Erjavec težko ocenjuje. Bo pa po njegovem mnenju že v sredo ali četrtek jasno, kako se te zaveze spoštujejo.
Ukrepi Slovenije bodo odvisni od implementacije dogovora iz Bruslja. Če ukrepi ne bodo učinkovali, bo pa morala Slovenija razmišljati, s katerimi ukrepi doseči zlasti varnost naših državljanov in tudi varnost migrantov, je poudaril minister.
Po njegovem mnenju trenutno ni potreb za razglasitev izrednega stanja, obžaluje pa to, da se je začelo zbiranje podpisov za referendumsko pobudo o dopolnitvi zakona o obrambi, ki daje možnost podelitve dodatnih pooblastil vojski. "Ne gre za to, da bi vlada želela Slovensko vojsko uporabljati v kakšne politične namene, ampak gre za to, da povečujemo svoje kapacitete, glede na to da vemo, da policijske sile ne zadoščajo taki količini migrantov," je pojasnil Erjavec in pobudnike zbiranja podpisov pozval, da prenehajo zbirati podpise.
Ob tem je spomnil, da sprememba zakona potrebuje dvotretjinsko podporo, prav tako je takšna podpora nato potrebna še za podelitev pooblastil, tako da "zloraba Slovenske vojske v politične namene ni mogoča". Bi pa ta pooblastila po Erjavčevem mnenju pripomogla k temu, da bi lažje obvladovali to zelo pereč položaj.
Novakova zahteva zaščito lokalnega prebivalstva
Predsednica NSi Ljudmila Novak od vlade zahteva, da ob begunski krizi zaščiti lokalno prebivalstvo in prepreči gospodarsko in drugo škodo.
Po njenih besedah je treba preprečiti nezavarovane prehode prebežnikov v državo, ki škodijo tudi njim. "Do prizorov, ko begunci nezavarovani hodijo po mrzlih rekah in ogrožajo svoje zdravje, ne sme več priti," je poudarila.
Hkrati v NSi izpostavljajo, da ima vsaka država pravico do svoje migrantske politike in ni nujno, da vse države sledijo Nemčiji. "Slovenija se mora sama odločati, v kolikšni meri je zmožna sprejeti begunce in jih normalno vključiti v življenje," je poudarila Novakova. Od vlade Mira Cerarja in sosednjih držav v NSi sicer pričakujejo dosledno spoštovanje pravil in zakonodaje.