Anketa, ki je bila narejena na vzorcu 8000 državljanov, rahlo prednost pripisuje domoljubni koaliciji, ki bi osvojila štiri mandate več od koalicije SDP, ki se je združila pod imenom Hrvaška raste. Domoljubna koalicija bi osvojila 52 glasov, Hrvaška raste pa 48. Glede tega, kdo bi bil bolj primeren predsednik vlade, so volivci razdeljeni med obema vodjema (Zoranom Milanovićem, trenutnim predsednikom vlade, in Tomislavom Karamarkom, vodjo HDZ).
HDSSB Branimirja Glavaša bi osvojil tri glasove, enako kot Istrska koalicija IDS-PGS. Tudi Živi zid, uporniška stranka, ki je nastala iz gibanja, ki se je borilo proti deložacijam hrvaških državljanov, bi osvojil tri mandate. To je vsekakor manj od njihovih pričakovanj po decembrskih predsedniških volitvah, na katerih je njihov kandidat, mladi Ivan Sinčić, osvojil celo več kot 16 odstotkov vseh glasov.
BANDIĆU KAŽE SLABO
Izpostavljeno
Trajnost v papirni industriji
Koalicija v BIH rojenega, aktualnega zagrebškega župana Milana Bandića bi osvojila samo en mandat. Kar je mnogo manj, kot bi si sam želel. Nedvomno je županu škodila lanska aretacija zaradi suma koruptivnih poslov. Zato je nekaj časa preživel v priporu, s prepovedjo opravljanja županskih dolžnosti. Bandić je na čelu zagrebške prestolnice že od leta 2000, vendar je bil prvič neposredno izvoljen šele leta 2009 po spremembi volilne zakonodaje.
JOSIPOVIĆEV POLOM
Tudi stranki Iva Josipovića, nekdanjega predsednika, ki ga je na zadnjih predsedniških volitvah premagala Kolinda Grabar Kitarović, kaže izjemno slabo. S svojo stranko Uspešna Hrvaška bi osvojil samo en mandat, zato se mnogi že sprašujejo, zakaj ni raje užival v ugodnostih, ki bi jih bil deležen kot nekdanji predsednik.
Kljub vsemu so še vedno mogoča presenečenja, ki bi lahko zmago prinesla tudi SDP. Pred štirimi leti je osvojila kar 63 mandatov. Koalicija HDZ je takrat dobila zgolj 36 mest. Volitve bodo potekale 8. novembra, zato se najpomembnejši del volilne kampanje, ki bo odločil volitve, šele začenja.
