Italijanski senat je danes potrdil ustavno reformo, s katero si je zmanjšal pristojnosti. Za reformo, ki naj bi v prvi vrsti zmanjšala pristojnosti zgornjega doma italijanskega parlamenta in sistem naredila učinkovitejši, je glasovalo 179 senatorjev, 16 jih je bilo proti, sedem jih je bilo vzdržanih.
Reuters
Številni senatorji iz vrst opozicije so pred glasovanjem zapustili dvorano.
Današnje glasovanje v senatu v drugem branju velja za odločilno prelomnico pri uveljavljanju te reforme, čeprav bo po preteku treh mesecev potrebno še tretje branje. Ker zagovorniki reforme niso dosegli dvotretjinske večine v 315-članskem senatu, bo opozicija lahko zahtevala referendum o tem vprašanju. Ta bo predvidoma sredi prihodnjega leta.
"S to reformo lahko Italijo spremenimo v preprostejšo in pravičnejšo državo," je po glasovanju poudaril premier Matteo Renzi. "Hvala vsem, ki še naprej sledite sanjam o preprostejši in močnejši Italiji," pa je predsednik italijanske vlade zapisal na družbenem omrežju Twitter.
V skladu z reformo bodo senat s 315 sedežev zmanjšali na 100, senatorji ne bodo več neposredno izvoljeni, ampak bodo predstavniki italijanskih dežel in večjih mest. Pristojnosti bodo imeli le pri zakonih, ki bodo zadevali občine, dežele in pokrajine, etična vprašanja, zaščito manjšin in ustavne spremembe, ne bodo pa imeli več moči odločanja o zaupnici vladi - ta bo poslej le še v pristojnosti poslanske zbornice.
Reuters
"Gre za veliko zmago za Mattea Renzija ... Italiji in Evropi bo pokazal, da je sposoben reformirati državo, ki se je ne da reformirati," je dejal Roberto D'Alimonte, profesor politologije na univerzi Luiss v Rimu. "Reforma bo poenostavila oblikovanje vlade, sprejemanje zakonodaje, zmanjšala moč lobijev ter povečala odgovornost parlamenta," je ocenil. Italijanski mediji pa so današnji dan označili za "super torek".
Cilj reforme, ki jo je Renzi označil za "mater vseh reform", je odpraviti predvsem možnosti za medsebojno blokado med senatom in poslansko zbornico, do česar je v Italiji prihajalo precej pogosto, še posebej, če je imela v enem domu večino ena politična opcija, v drugem pa druga. Sedanji "popoln dvodomni sistem" je bil tarča kritik, ker da je neučinkovit.
To se je na primer dogajalo po volitvah leta 2013, ko je bilo vladanje v državi zaradi različno porazdeljene večine praktično onemogočeno, pa čeprav je bila Italija sredi hude gospodarske in finančne krize. Pat položaj med sprtima političnima opcijama je razrešil šele predsednik Giorgio Napolitano.
Z ustavno reformo bodo regije izgubile pristojnosti na področju prometa, energije in infrastrukture, za kar bo v prihodnje pristojna vlada v Rimu. S tem naj bi poenostavili postopke odobravanja investicijskih projektov. Kritiki sicer opozarjajo, da bo to oslabilo federalizem v Italiji.
Reformi sicer nasprotuje del Renzijeve Demokratske stranke. S svojevrstno blokado in poplavo preko 80 milijonov računalniško generiranih amandmajev je poskušala tudi opozicijska Severna liga, a je predsednik senata Pietro Grassi ta manever prekinil in večino amandmajev zavrgel.
Reuters
