Na volišča je prišlo 87 odstotkov od skupno sedmih milijonov beloruskih volivcev.
Če smo pošteni, moramo zapisati, da Lukašenko nikoli doslej ni prejel več glasov. Njegovi rezultati se zmeraj, od volitev leta 2001, gibljejo od 75 do 82 odstotkov. Številni pa menijo, da je teh 80 odstotov praktično enakih 100 odstotkom, saj je opozicija praktično povsem onemogočena.
Za petletni predsedniški mandat so se poleg Lukašenka potegovali še Sergej Gajdukevič, Nikolaj Ulahovič in Tatjana Korotkevič. Slednja se je na volitvah uvrstila na drugo mesto, čeprav je prejela le 4,42 odstotka glasov.
V središču beloruske prestolnice so v nedeljo zvečer potekale manjše demonstracije proti izidom volitev, ki se jih je udeležilo več deset predstavnikov opozicije. Na prizorišču demonstracij so bile prisotne beloruske varnostne sile, a niso posredovale.
Avtoritarni Lukašenko, ki državi s trdo roko vlada od leta 1994 in ga nekateri označujejo za zadnjega evropskega diktatorja, je sicer v zadnjem času nekoliko izboljšal svojo podobo v zahodnem svetu, saj v ukrajinski krizi igra vlogo posrednika med Vzhodom in Zahodom. Poleg tega je avgusta izpustil politične zapornike.
V minulih dneh so tako iz Bruslja pricurljale informacije, da je EU po izpustitvi političnih zapornikov pripravljena ukiniti sankcije proti beloruskemu režimu. Odločitev o tem naj bi sprejeli še pred koncem tega meseca, ko se sedanji ukrepi iztečejo, zato je potreben dogovor o njihovem morebitnem podaljšanju ali odpravi. Odločitev naj bi bila v veliki meri odvisna tudi od korektnosti nedeljskih volitev.
