Zakonske spremembe, s katerimi so omogočili pretvorbo posojil, ki so jih državljani najeli v švicarskih frankih, v evrske zneske, je hrvaški sabor soglasno sprejel konec septembra.
Banke so že ob napovedi hrvaške vlade, da bodo na ta način reševali težave posojilojemalcev v frankih, napovedale vložitev zahteve za oceno ustavnosti kot tudi tožbo proti Hrvaški pred mednarodnimi sodišči. Predvsem so nezadovoljne zaradi dejstva, da bodo same plačale stroške pretvorbe, ki so ocenjeni na osem milijard kun (1,05 milijarde evrov). Od ustavnega sodišča zahtevajo oceno o morebitni kršitvi več ustavnih določil, kot so retroaktivnost izvajanja zakona ter kršenje pridobljenih pravic in pogodbenih odnosov.
Tudi Evropska komisija preučuje hrvaški zakon z vidika morebitne kršitve prostega pretoka kapitala.
Zakon je bil uveljavljen s 1. oktobrom, že v prvem tednu njegovega izvajanja pa so zaščito ustavnega sodišča poiskale Privredna banka Zagreb, Sberbank Europe in Raiffeisenbank Austria, je poročal novičarski portal tportal.hr. Banke so zahtevale zamrznitev izvajanja zakona do odločitve ustavnega sodišča. A portal ocenjuje, da ustavno sodišče ne bo odločalo vsaj do parlamentarnih volitev 8. novembra.
Banke imajo 45 dni časa, da posojilojemalce v švicarskih frankih obvestijo o novem izračunu posojil v evrih, posojilojemalci pa potem 30 dni, da se odločijo, ali bodo sprejeli ponudbo bank, ali pa še naprej plačujejo obroke v švicarskih frankih.
Vladno potezo o pretvorbi posojil so na Hrvaškem ocenili tudi kot predvolilno potezo levosredinske koalicije.
Hrvaški minister za finance Boris Lalovac je po napovedih, da bodo banke tožile državo, izjavil, da ima vlada tudi v primeru morebitne razveljavitve zakona na ustavnem sodišču dodatne mehanizme, da bi zaščitila državljane, ki se soočajo s finančnimi težavami zaradi podražitve posojil v švicarskih frankih. Stališča vlade je branil tudi na sredinem srečanju finančnih ministrov EU v Luksemburgu.
Po podatkih hrvaške centralne banke (HNB) je na Hrvaškem še nekaj več kot 53.000 državljanov, ki imajo posojila v švicarskih frankih. Vrednost posojil, ki so v 90 odstotkih primerov stanovanjska, je približno 23 milijard kun (nekaj več kot tri milijarde evrov).
