Begunski valovi, ki iz žarišč na Bližnjem vzhodu in severne Afrike zalivajo sedaj tudi Evropo, so v ospredju razprav na razvojnem vrhu in od ponedeljka naprej na splošni razpravi svetovnih voditeljev ob 70. obletnici ZN v New Yorku, kakor tudi na stranskih dogodkih in bilateralnih srečanjih. "Evropa postaja vse bolj dejavna na diplomatski ravni in bilo je veliko stikov s Turčijo, Sirijo in drugimi državami. Vendar je popolnoma jasno, da Evropa sama ne more nič, niti katera od drugih držav. Potrebno bo mednarodno usklajevanje. Do takrat, ko bodo neki učinki že vidni, pa moramo mi v Evropi storiti vse, da obrzdamo te begunske tokove. Da že na mejah EU vzpostavimo obvladljiv način preverjanja tega, kdo prihaja k nam, zakaj in kako," je menil Cerar. Premier je slovenskim novinarjem v New Yorku povedal, da ima intenzivne pogovore na to temo tudi z visokimi predstavniki ZN za migracije, ki zelo natančno poznajo razmere v regiji in Sloveniji. "Dobili smo kar nekaj pohval za našo dosedanjo držo pri obvladovanju razmer. Predvsem za humanitarni pristop, ki ga jasno kombiniramo z zagotavljanjem varnosti." Cerar pravi, da je nenehno v stiku s kolegi iz sosednjih držav, ker se lahko le z usklajenim pristopom in dobrim medsebojnim informiranjem uspešno soočijo s to krizo in ponekod, na primer z Avstrijo, se zelo dobro sporazumevajo. "Slovenija se trudi, da vzpodbudi tudi druge k boljši komunikaciji in skupnemu reševanju krize."
Nadzorovan pretok beguncev
Čeprav Slovenija ni vpletena v spor med Hrvaško in Srbijo okrog beguncev, pa se je Cerar v zadnjih dneh neposredno pogovarjal s predsednikoma obeh vlad in jima izrazil upanje, da se meje ne bodo zapirale in se bo na njih vzpostavil normalen nadzor. "Za vse nas bi bilo zelo dobro, če bi državi vzpostavili nadzorovan pretok beguncev." New York Times objavlja članek tiskovne agencije AP, da je po prepirih in zaostrovanju odnosov med državami na Balkanu konec tedna oživel duh sodelovanja. Blokada madžarske meje s Srbijo je tok beguncev preusmerila na Hrvaško, ki jih je sprejela misleč, da bodo šli takoj naprej proti Madžarski in Sloveniji, vendar pa jih Slovenija ni spustila naprej. Hrvaška je potem zaprla mejo s Srbijo, ki se je v petek ponovno odprla. Madžarska je v soboto prenehala kršiti schengenska pravila in je napovedala odstranitev bodeče žice z meje s Slovenijo, piše New York Times. Cerar je madžarsko ravnanje na meji s Slovenijo označil za nenavadno, ampak vidi, da s tem niso imeli resnih namenov. Odločitev o umiku žičnate ograje je pozdravil. "Mi se ne zavzemamo za postavljanje ograj, seveda pa moramo nadzirati meje in smo tudi sami vzpostavili nadzor, kajti pretok beguncev je prevelik, da bi ga lahko prepustili neki stihiji," je dejal. "Slovenija je organizirana in pripravljena, kar so Madžari verjetno spoznali, kot tudi druge države. Ni razloga, da bi kdo na naši meji postavljal žice ali ograje. Dokazali smo, da znamo obvladovati te tokove in se dobro sporazumeti s sosedi," je dejal Cerar in izrazil upanje, da se bo sodelovanje nadaljevalo in bo nadzor v skladu s sklepi Evropskega sveta postal učinkovitejši na samih mejah EU, kjer bo potrebno storiti veliko več kot doslej.
Spoštovanje dostojanstva beguncev
Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je v soboto na sestanku z madžarskim predsednikom Janosom Aderjem dejal, da sicer razume težave, povezane z vsakodnevnim pritokom beguncev, vendar pa je poudaril pomen spoštovanja njihovega dostojanstva in človekovih pravic. Cerar se bo z Banom sestal v sredo in ta tema bo zanesljivo na dnevnem redu. Sicer pa je to, s čimer se sooča Evropa, malenkost v primerjavi s tem, kar je doletelo sosednje države Sirije. Libanonski premier Taman Salam je povedal, da preživljanje 1,2 milijona beguncev, kolikor jih je sprejela njegova država, stane tretjino letnega BDP. Beguncev je sedaj za tretjino vsega prebivalstva Libanona. Zunanji minister Jordanije Nadžib Fakuri je dejal, da 630.000 beguncev predstavlja deset odstotkov prebivalstva Jordanije in to primerjal z drugimi državami. To je enako, kot če bi ZDA sprejele 64 milijonov beguncev, EU 100 milijonov, Japonska pa 25 milijonov.
Beguncem v taboriščih se v prihodnje obeta izboljšanje komunikacij. Ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg je na forumu zasebnega sektorja v New Yorku dejal, da bo njegovo podjetje pomagalo pri uresničevanju razvojne agende z napeljavo interneta v begunskih taboriščih. Facebook bo na daljši rok tudi razvil orodje za spremljanje napredka pri uresničevanju 17 ciljev nove razvojne agende do leta 2030.
