Rudarjenje na Slovenskem sega tja v 13. stoletje in v zelo različne konce Slovenje, je spomnil Pahor in izpostavil njegovo dediščino. "Čeprav so te vrednote zelo tradicionalne, so in bodo vedno tudi zelo moderne: tovarištvo, delavnost, znanje in vztrajnost. Kreposti iz preteklosti, ki so nam lahko navdih tudi za prihodnost," je zbranim v polni dvorani športne hale v Mežici, med katerimi so bili tudi številni gostje iz Avstrije, poudaril Pahor in spomnil, da je rudarska izkušnja zagotovo bila težka življenjska preizkušnja.
Zgodovino rudarske dejavnosti v Zgornji Mežiški dolini, ki se je začela leta 1665 in neprekinjeno trajala do decembra 1994, so uvodoma prikazali igralci v predstavi, ki se je zaključila s prikazom dela v Tovarni akumulatorskih baterij TAB Mežica, ki je pred 50 leti nastala na dediščini preteklega rudarjenja in še danes zelo uspešno posluje. Rudarji so v 330 letih rudarjenja v nedrjih Pece odkopali okoli 19 milijonov ton svinčeve in cinkove rude, iz katere so pridobili en milijon ton svinca in pol milijona ton cinka.
Rudarjenje v Zgornji Mežiški dolini je v stoletjih zoralo globoke sledi in pustilo bogato dediščino, ki je vidna prav na vsakem koraku, pa je v nagovoru zbranim izpostavil župan Občine Mežica Dušan Krebel in med drugim dejal, da so kljub zaprtju rudnika v teh krajih ostali in preživeli.
"Letošnji jubilej je tudi priložnost, da se poklonimo in zahvalimo prav vsem generacijam knapov za vse, kar so s svojimi pridnimi rokami v letih delovanja rudnika pridelali in ustvarili, ter da se zavežemo in zaobljubimo, da bomo našo bogato rudarsko dediščino negovali tudi vnaprej. To je naša dolžnost in priložnost, ki jo prav gotovo velja izkoristiti, da bo naša Zgornja Mežiška dolina še dolgo cvetela," je dejal Krebel.
Spomin na preteklo rudarjenje od leta 1997 v Mežici s svojo turistično in muzejsko dejavnostjo ohranja muzejski rudnik Podzemlje Pece, posledice rudarjenja pa se sicer še danes kažejo v obliki obremenjenosti okolja in ljudi s težkimi kovinami. Zato je država z letom 2008 začela izvajati 15-letni načrt sanacije Zgornje Mežiške doline, v okviru katerega si z različnimi ukrepi prizadeva zmanjšati onesnaženost okolja, predvsem pa znižati vsebnost svinca in drugih težkih kovin v krvi otrok.
