Fitch bi lahko bonitetno oceno Slovenije zvišal ob znižanju proračunskega primanjkljaja, ob upadanju javnega dolga v razmerju do bruto domačega proizvoda (BDP), ob napredku pri čiščenju bančnih in podjetniških bilanc ter ob vzdržnem gospodarskem okrevanju, podprtem s strukturnimi reformami.
V bonitetni agenciji sicer pričakujejo, da bo nedavno sprejeto fiskalno pravilo vodilo v strukturno uravnavanje proračuna, pri čemer bi se na srednji rok zniževalo tudi razmerje dolga do BDP. Fitch pričakuje, da se bo z letošnjih treh odstotkov proračunski primanjkljaj do 2017 znižal na 2,5 odstotka BDP.
Po krepkem povečanju v preteklih letih bo proračunski primanjkljaj po Fitchevih pričakovanjih najvišji v letošnjem letu, in sicer na ravni 81,8 odstotka BDP, nato pa bo začel počasi upadati. Ob tem dodajajo, da bi lahko bodoče privatizacije pričakovani primanjkljaj še znižale.
Po državnih posegih se je po ugotovitvah Fitcha znatno povečala odpornost bank na šoke. Delež slabih posojil je sicer še vedno visok, julija je znašal 11,1 odstotka, a je v primerjavi z novembrom 2013, ko je znašal 17,3 odstotka, občutno nižji. Izboljšali so se tudi kapitalski količniki - če so še v letu 2012 znašali 11,4 odstotka, so konec lanskega leta znašali 17,9 odstotka.
V Fitchu še pričakujejo, da se bo obseg bančnih posojil zasebnemu sektorju letos nominalno zmanjšal za dva odstotka, prihodnje leto pa stabiliziral.
Slovenija na tekočem računu plačilne bilance zdaj beleži presežek - lani je znašal sedem odstotkov, Fitch pa pričakuje, da bo presežek na tekočem računu do 2017 ostal nad petimi odstotki.
