Ameriški škofje so zadnja leta vodili ostro kulturno vojno proti umetni prekinitvi nosečnosti in homoseksualcem, manj pa so poudarjali pomoč revnim, priseljencem in druge stvari, o katerih govorijo Kristusovi evangeliji. S tem so se postavili ob bok republikanski stranki kot zavezniki proti demokratom, papež pa jim je skušal razložiti, da bi morala Cerkev biti sočutna do vseh.
"Ne gre za pridiganje zapletenih doktrin, ampak za veselo razglašenje Kristusa, ki je za nas umrl na križu in vstal od mrtvih," je povedal papež, ki je sicer dal vedeti, da cerkev in tudi on sam še vedno nasprotujeta splavu.
"Nedolžne žrtve splava, otroci, ki umrejo od lakote ali bomb, priseljenci, ki se utopijo v iskanju boljšega jutri, starejši in bolniki, ki postanejo breme, žrtve terorizma, vojn, nasilja in trgovine z mamili, uničevanje okolja s plenilskim odnosom do narave - vse to postavlja na kocko dar Boga, pri čemer smo služabniki, ne pa gospodarji," je dejal.
Škofe je pozval, naj se ne bojijo priseljencev, ki bodo obogatili Ameriko in njeno Cerkev. Katoliška cerkev v ZDA sicer zelo skrbi za priseljence, tudi za nezakonite.
Papež Frančišek je škofe pohvalil za velikodušno zavezo pomoči žrtvam spolnih zlorab in ukrepanje brez strahu pred samokritiko. To pri žrtvah spolnih zlorab duhovnikov ni naletelo na pozitiven odziv, saj trdijo, da je bilo potrebno škofe prisiliti v priznanje zlorab, plačilo odškodnin in spremembo odnosa do duhovnikov, ki so zlorabljali otroke.
Papež je zvečer v Baziliki nacionalnega svetišča brezmadežnega spočetja opravil mašo za razglasitev svetnika in kanoniziral španskega misijonarja Junipera Serro, ki je v 18. stoletju širil vero med Indijanci po Kaliforniji.
Papež je v ZDA ponovno naletel na navdušen sprejem množic, ki imajo sicer večje težave z dostopom do papeža kot drugje po svetu. Celo za opazovanje papeške kolone vozil je potrebna vstopnica in pot skozi detektor za kovine. Takšne varnosti papež še ni doživel nikjer, čeprav tudi ta ni popolna.
Med potjo po ulicah Washingtona je skozi varnostno pregrado stopila 5-letna Sophie Cruz, oblečena v majico z napisom v podporo priseljencem. Malčica je skoraj pobegnila pred varnostniki, dokler ni posredoval papež, jo priklical k sebi, dvignil v papamobil in objel.
Varnostni ukrepi bodo prav tako ostri v New Yorku, ki je za to določil dodatnih 6000 policistov, vendar se Frančišek ne da motiti in ko želi, pozabi na protokol in varnostnike ter se približa ljudem.
V sredo je med drugim blagoslovil Jude ob njihovem prazniku jom kipur. O zasebnem pogovoru z Obamo ni veliko znanega, saj je bil poleg le prevajalec. Obama je papežu izročil dve darili. Kip golobice iz materiala s Kipa svobode ter ključe od hiše Elizabeth Ann Seton v Marylandu. Nuna, ki je delovala na koncu 18. in v začetku 19. stoletja, je bila prva ameriška Indijanka, ki jo je katoliška cerkev razglasila za svetnico.
Frančišek bo imel danes govor pred obema domovoma ameriškega kongresa, kar je prvi tak govor papeža in vzbuja veliko zanimanja. Kongres je zadnja leta vse bolj ideološko razdeljen in z republikanci je papež na isti valovni dolžini glede splava in homoseksualnosti, obenem pa niso navdušeni nad njegovimi pozivi k večji družbeni enakosti, pomoči revnim in priseljencem in boju proti podnebnim spremembam.
