Schelling je zapisal, da bodo na neformalnem srečanju finančnih ministrov EU ta konec tedna v Luxembourgu predlagali, da bi se s hrvaškim primerom konverzije ukvarjali finančni ministri, Evropska komisija in Evropska centralna banka.
Schelling je ministra Lalovca pozval k dialogu z bankirji in skupnemu iskanju rešitev. Med drugim je omenil, da razume potrebo hrvaške vlade po reševanju problema posojil v švicarskih frankih, a ji zameri, ker so celotne stroške konverzije prevalili na banke. Ocenjuje, da bo poteza hrvaške vlade slabo vplivala na zaupanje vlagateljev in da bo prispevala k pravni negotovosti.
Avstrijske banke Erste, Raiffeisen in Hypo Alpe Adria so s še tremi bankami, ki delujejo na Hrvaškem, v skupnem sporočilu za javnost prejšnji teden izrazile zaskrbljenost zaradi namere vlade, da bo probleme dolgov posojilojemalcev v švicarskih frankih reševala s pretvorbo njihovih posojil v evrske zneske na stroške bank.
Hrvaška vlada je v četrtek v sabor poslala predlog sprememb zakonov, s katerimi bi omogočili pretvorbo posojil, ki so jih državljani vzeli v švicarskih frankih, v evrske zneske. Lalovac pričakuje, da bodo spremembe zakonov uveljavili s 30. septembrom. Ob tem je izjavil, da je na Hrvaškem na oblasti hrvaška vlada, ne banke.
Če bo zakon sprejet, bodo banke uporabile vsa pravna orodja, v današnji izdaji ocenjuje hrvaški časnik Jutarnji list. Ob tem je spomnil, da so bankirji že pri napovedi konverzije napovedali ustavno tožbo proti Hrvaški.
Časnik pričakuje, da bo guverner hrvaške centralne banke HNB Boris Vujčić v ponedeljek objavil nove ocene stroškov konverzije, ki bi lahko dosegle tudi 8,5 milijarde kun (1,1 milijarde evrov), namesto prvotno ocenjenih največ šest milijard kun (789,5 milijona evrov). Ob tem naj bi HNB porabila več kot milijardo evrov, da bi zavarovala konverzijo in se izognila razvrednotenju kune.
Kljub vsemu so v HNB prepričani, da konverzija ne bo negativno vplivala na hrvaški finančni sistem, ker bo kapitalska ustreznost bank še naprej visoka.
