Trump si je s svojimi izjavami brez dlake na jeziku zagotovil vodilni položaj v gruči republikanskih kandidatov in ameriški mediji ga morajo jemati resno. Na uglednem programu televizije NBC Meet The Press je Trump dobil priložnost za podrobnejšo predstavitev svoje imigracijske politike, s katero je eksplozivno začel svojo kampanjo, ko je mehiške priseljence označil za posiljevalce in morilce.
Program je potem predstavila tudi njegova kampanja in med drugim predvideva gradnjo zidu na meji z Mehiko, za kar bo plačala mehiška vlada. Trump bo izgnal iz ZDA vseh 12 milijonov nezakonitih priseljencev, tudi otroke nezakonitih priseljencev, ki so se rodili v ZDA. Tega seveda ne more storiti, ker so vsi rojeni na tleh ZDA državljani, vendar se Trump ne pusti motiti.
Na opozorilo, da bo razbijal družine, je Trump odgovoril, da jih ne bo, ker bo pometal ven celotne družine, potem pa spustil nazaj tiste dobre. Odpravil bo tudi politiko, ki daje državljanstvo vsem rojenim v ZDA. To sicer ni politika, ampak 14. ustavni amandma, sprejet leta 1868, ki se lahko spremeni le z dvotretjinsko večino v zveznem predstavniškem domu in senatu ter tremi četrtinami vseh držav ZDA.
Morda najbolj izvedljiva bo Trumpova obljuba o odpravi vseh izvršnih ukazov predsednika Baracka Obame, med njimi sklepa, da ZDA ne izganjajo ljudi, ki so jih nezakonito pripeljali v ZDA starši kot mladoletnike. Izgnal bo tudi vse kriminalce, ki nimajo državljanstva, in potrojil število imigracijskih uslužbencev, kar bo plačal z odvzemom davčnih olajšav nezakonitim priseljencem.
Trumpov načrt je nemudoma podprl predsednik senatnega pododbora za priseljevanje republikanec Jeff Sessions iz Alabame, ki je sporočil, da morajo zaščititi ameriške delavce pred korporacijami, ki uvažajo poceni nezakonite priseljence.
Za zid na meji z Mehiko se zavzemajo tudi ostali republikanski predsedniški kandidati, vendar pa dva med njimi razumeta nepremostljive logistične probleme z deportacijo 12 milijonov ljudi in se zavzemata, da bi nezakonitim priseljencem, ki so že v ZDA, omogočili pot do legalizacije statusa. To sta nekdanji guverner Floride Jeb Bush in guverner Ohia John Kasich.
New York Post se medtem navdušuje nad zamislijo, da bi ZDA dobile Melanijo Knavs za prvo damo, ki bo prva rojena na tujem po Louisi Adams, britanski soprogi Johna Qincyja Adamsa. New York Post opisuje življenjsko pot leta 1970 v Sloveniji rojene Knavsove, ki je kasneje priimek spremenila v bolj nemško zvenečega Knauss.
Časopis opozarja, da bo to sploh prva dama ZDA, ki je kdaj pozirala gola. Leta 2000 se je Knavsova razgalila za britansko revijo GQ na medvedji koži v letalu takratnega fanta Trumpa. V New York se je preselila leta 1996 in je bila zelo delovna ter profesionalna manekenka oziroma fotomodel, ki je oglaševala na primer cigarete Camel na velikih oglasnih panojih Times Squara.
Trumpa je spoznala leta 1998, ko je bila stara 28 let, on pa 52. Trump se je nemudoma zaljubil in želel dobiti telefonsko številko Knavsove, ki pa mu je ni hotela dati. Izprosila je njegovo z napovedjo, da ga bo morda poklicala. To se je zgodilo in leta 2005 je na Floridi dobila sanjsko poroko. Časopis omenja, da ima gospa Trump svoj posel s prodajo nakita, ki ga opravlja, ko ne pazi na sina Barrona, starega devet let.
Z njo v Beli hiši menda ne bo škandalov s skoki čez plot tako kot v času predsednika Billa Clintona. Danes upokojenemu voditelju televizije CNN Larryju Kingu je namreč razložila, da se tega ne bo šla. Pozna samo sebe in če moški noče biti z njo ali pa ona ne z njim, potem reče na svidenje.
