Trinajstletni Taha Jalo Murad, pripadnik verske manjšine Jazidov, je bil prisiljen udeležiti se predavanj ekstremistov, ki so hoteli dečke spreobrniti v morilske ekstremiste. Učili so jih šeriatskega prava in njihove interpretacije Korana. Najstnike so nadalje prepričevali, da bo njihova vojska zakorakala v Rim in na koncu porazila Združene države Amerike.
Priložnosti za oddih od pranja možganov skorajda niso imeli – dnevno so imeli le en odmor za obrok. Za kakršenkoli prekršek so bili kaznovali s tepežem.
Da pa ne bi ostalo le pri besedah, so fante naučili, kako obglavljati. Pokazali so jim točno mesto, kje zarezati z nožem, nato pa so morali pred razredom vaditi zaigrane usmrtitve na sošolcih.
Dečke so prepričevali, da so njihovi starši sovražniki, ker so Jazidi, neverniki. Učili so jih vojskovanja. Priložnosti za oddih od pranja možganov skorajda niso imeli – dnevno so imeli le en odmor za obrok. Za kakršenkoli prekršek so bili kaznovali s tepežem.
Aprila, pol leta po zajetju, se je Tahi ponudila prva prava priložnost za pobeg. Dobil je namreč dovoljenje, da obišče strica. Od tam je s stremi člani družine pobegnil v kamp za begunce v Dohuku na severu Iraka. Njegovi sošolci te sreče niso imeli.
