"Podobno kot policisti drugod po Evropi, tudi pri nas ugotavljamo, da vozniki tovornih vozil med vožnjo pogosto uporabljajo mobilne telefone in med vožnjo opravljajo telefonske pogovore ter pišejo SMS sporočila. Nekateri vozniki tovornih vozil imajo prižgane tudi prenosne računalnike in druge elektronske naprave, ki jih spremljajo med vožnjo," je pojasnil Robert Vehovec iz Sektorja prometne policije na GPU.
Pri policiji poudarjajo, da je uporaba naprav ali opreme, ki zmanjšuje slušno in vidno zaznavanje ali zmanjšuje zmožnost obvladovanja vozila prepovedana. Če je pri voznikih osebnih vozil takšne kršitve dokaj enostavno ugotoviti z neposredno zaznavo, je to znatno težje pri tovornih vozilih, kjer zaradi višine kabinskega prostora policisti nimajo direktnega vpogleda v delovni prostor voznika in torej ne vidijo, kaj vse voznik počne med vožnjo.
V letu 2013 je policija obravnavala 18.905 prometnih nesreč. Vozniki tovornih vozil so bili udeleženi v 2.262 prometnih nesrečah, približno 8 odstotkov pa so jih povzročili. Okrog 25 odstotkov prometnih nesreč z udeležbo tovornega prometa se zgodi na avtocestah, posledice pa se lahko končajo tudi tragično.
Tovorna vozila so bila v letu 2013 letu na avtocestah udeležena v šestih prometnih nesrečah s smrtnim izidom, v 100 prometnih nesrečah so se ljudje poškodovali, preko 500 nesreč pa je bilo z materialno škodo. V letu 2014 so bila tovorna vozila na avtocestah udeležena v treh prometnih nesrečah s smrtnim izidom, 38 prometnih nesreč je bilo s telesnimi poškodbami in preko 200 prometnih nesreč z materialno škodo.
Predsednik sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije, Andrej Klobasa pa izpostavlja, da visoke poletne temperature zelo utrudijo voznika. Kot pravi se je bolje ustaviti za kratek čas, se malce odpočiti in nato nadaljevati z vožnjo. Vsekakor nižja cena, kot povzročiti katastrofo. Tudi psihologinja Marija Molan meni, da je zadnji nesreči s tovornjakom botrovala ravno zaspanost voznika. In verjetno je k temu pripomogla še situacija, saj na tem mestu ni pričakoval ovire. Prav tako k povečanju nevarnosti vpliva tudi monotonost vožnje, zaradi česar je zbranost voznika še manjša.
Pri Darsu pravijo drugače
Ulrich Zorin, vodja službe za upravljanje prometa in prometne varnosti, poudarja, da je razloge za nastanek prometnih nesreč moč iskati tudi drugje. In sicer prekratka varnostna razdalja, prevelika hitrost, utrujenost voznika, zloraba tahografa, nepravilno pripet priklopnik in podobno so po njegovem mnenju ključni razlogi za nastanek nesreč, ki imamo vse prevečkrat tragičen razplet.
