Grška vlada svojim davčnim utajevalcem ponuja amnestijo, če bi plačali pavšalno davčno dajatev v višini 21 odstotkov na vso neprijavljeno premoženje.
Vlada v Atenah, katere preživetje bo po vsej verjetnosti odvisno od izida današnjega referenduma o pogojih mednarodnih upnikov v zameno za nadaljevanje finančne pomoči, je sicer obljubila, da bo vodila oster boj proti davčnim utajam, ki škodijo že tako krhkemu grškemu gospodarstvu.
Ocene o količini neobdavčenega grškega denarja, ki se skriva v švicarskih bankah, so zelo različne in se gibljejo od dveh do kar 200 milijard evrov. Če bi grška vlada z dogovorom o davčni amnestiji uspela, bi v prazno grško javno blagajno lahko steklo precej denarja.
Švicarsko finančno ministrstvo je za tamkajšnje medije potrdilo, da so Atene predložile nov predlog za dogovor. A na ministrstvu vsebine niso komentirali.
Švicarski zakoni o bančni tajnosti so v preteklosti iz švicarskih bank naredili varno zatočišče za denar bogatih tujcev, ki so želeli skriti svoje premoženje pred domačimi davčnimi inšpektorji.
A zaradi mednarodnega pritiska se te zakone počasi odpravlja, švicarske oblasti in banke pa prečiščujejo svoje sisteme, da bi lahko tuje države lažje preganjale svoje davčne utajevalce.
Vsi državljani EU s skritim premoženjem v Švici bodo morali to razkriti do leta 2018, ko bo uveden sistem samodejne izmenjave bančnih podatkov.