Cipras je o vladni nameri že obvestil predsednika republike Prokopisa Pavlopulosa in največjo opozicijsko stranko, desnosredinsko Novo demokracijo, poročajo tuje tiskovne agencije.
Še danes naj bi predsednik grške vlade stopil tudi pred poslance in jih zaprosil za zeleno luč za razpis referenduma. Kot je povedal, predstavljajo zahteve upnikov za Grčijo novo varčevalno breme in odrekanje, za Grke pa novo ponižanje, zato jih ne podpira. A če jih bodo Grki na referendumu potrdili, jih bo sprejel in izvajal.
O tem, da bo Cipras v prvih minutah dne, ko naj bi še eno v nizu izrednih zasedanj evroskupine vendarle prineslo dogovor med Grčijo in posojilodajalci, napovedal ta korak, se je na družbenih omrežjih začelo šušljati že pred koncem izredne seje grške vlade, ki se je začela v poznih petkovih urah.
Zdaj se pojavlja predvsem zelo veliko ugibanj, o čem natančno bodo Grki odločali. Grška ustava namreč prepoveduje referendum o javnofinančnih vprašanjih.
Prav tako se zastavlja vprašanje, kaj to pomeni za današnjo evroskupino. Iz Ciprasovih besed je bilo moč razbrati, da bo Grčija posojilodajalce zaprosila za kratko podaljšanje programa, da bi lahko referendum izvedla brez pritiska.
V torek se sicer izteče rok, do katerega mora Grčija IMF poplačati junijske obveznosti v skupni višini okoli 1,6 milijarde evrov. Razumeti je, da bodo Atene prosile za nekajdnevni zamik roka. A v skladu so ta teden zelo jasno rekli, da 30. junija pričakujejo poplačilo obveznosti, sicer bo Grčija v plačilni zamudi in ne bo imela dostopa do sredstev IMF.
V javnost je danes prišel predlog posojilodajalcev, po katerem bi Grčija v zamen za izvedbo reform in javnofinančnih ukrepov že takoj po potrditvi programa v grškem parlamentu prejela 1,8 milijarde evrov dodatne pomoči, nato pa predvidoma do konca novembra še malo manj kot 14 milijard evrov dodatne pomoči, vnovič v več tranšah in v zameno za izpolnjevanje pogojev.
Medtem ko je bilo iz ust upnic slišati pozive, naj Grčija velikodušno ponudbo sprejme, je zvečer iz Aten prišla uradna zavrnitev predloga, saj naj bi bili pogoji, ki ga spremljajo, preveč recesijsko naravnani in bi državo pahnili v dodatno gospodarsko nazadovanje.
