Pomoč Grčiji pri črpanju evropskih sredstev je proces, vzporeden delu evroskupine, ki se z Grčijo pogaja o dogovoru o reformah v zameno za nadaljnjo finančno pomoč, so marca pojasnili v komisiji.
O tem procesu sta se tedaj dogovorila grški premier Aleksis Cipras in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, da bi Grčija čim bolje izkoristila evropska sredstva s ciljem zagotavljanja rasti in delovnih mest ter reševanja humanitarne krize.
Dogovorila sta se, da bosta Grčija in komisija imenovali osebo na visoki politični ravni, ki bo pristojna za usklajevanje teh prizadevanj. Na strani komisije je to vlogo prevzel podpredsednik Valdis Dombrovskis, pristojen za evro.
Grška vlada je vzpostavila tudi svojo delovno skupino, ki sodeluje z že obstoječo delovno skupino komisije za tehnično pomoč Grčiji pri črpanju evropskih sredstev. Prizadevanja so po navedbah komisije že prinesla rezultate, saj je Grčija po črpanju evropskih sredstev med najboljšimi v EU.
Za sredo ob 19. uri je predviden še en izredni sestanek finančnih ministrov držav v območju evra, da pregledajo napredek v tehničnih pogajanjih in sprejmejo odločitve na podlagi ocene institucij.
Medtem se v bitki s časom intenzivno nadaljujejo tehnična pogajanja institucij posojilodajalcev in Grčije o reformah v zameno za nadaljnjo finančno pomoč, da bi se izognili bankrotu države, ki bi lahko privedel do njenega izstopa iz območja evra in celo iz EU. Za Grčijo je v sklopu sedanjega reševalnega programa na voljo še 7,2 milijarde evrov.
V komisiji so danes ponovili, da verjamejo v dogovor ta teden. "Ta tekma nima podaljškov," so opozorili z nogometno prispodobo. Časa je le še en teden. Konec junija se izteče sedanji program evropske pomoči Grčiji. Poleg tega mora država 30. junija izpolniti obveznost do Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v vrednosti približno 1,6 milijarde evrov.
V tehničnih pogajanjih poskušajo sedaj doreči seznam zelo podrobnih javnofinančnih in strukturnih ukrepov, ki jih mora Grčija izpolniti v zameno za nadaljnje finančne injekcije. Med najtršimi orehi sta reforma pokojninskega sistema in dvig davka na dodano vrednost.
Za sredo ob 19. uri je predviden še en izredni sestanek finančnih ministrov držav v območju evra, da pregledajo napredek v tehničnih pogajanjih in sprejmejo odločitve na podlagi ocene institucij.
Odprtih vprašanj je še veliko, na primer ali oziroma za koliko bo podaljšan sedanji program pomoči, ali lahko Grčija finančni obrok dobi do konca meseca ali bodo upniki ukrepali drugače, na primer dovolili dvig praga za zakladne menice, in nadaljnje prestrukturiranje ogromnega grškega dolga.
Eno od odprtih vprašanj v pogajanjih naj bi bila tudi uporaba 10,9 milijarde evrov, namenjenih grškim bankam. Do te možnosti naj bi bila zadržana Evropska centralna banka (ECB), saj želi, da bi bil ta denar namesto za polnjenje grškega proračuna porabljen za dokapitalizacijo bank, da bo te lažje vrnile nujno likvidnostno pomoč.
Vprašanje je tudi, kako bo dogovor, če bo dosežen, sprejet v grškem parlamentu, ki mora potrditi ukrepe, h katerim se v pogajanjih s posojilodajalci zaveže grška vlada.
