30. junij je zadnji rok za poplačilo dela grškega dolga Mednarodnemu denarnemu skladu. Pogajalska miza je razklana.
»Grčija se je znašla pred odločitvijo, ali naj nadaljujemo propadle programe makroekonomskih prilagoditev, ki jih od nas zahtevajo posojilodajalci, ali razbijemo okove dolga in dosežemo resnično spremembo,« je v poročilu o nelegitimnem dolgu zapisala grška parlamentarna Komisija za resnico o dolgu. Za nelegitimnega in nelegalnega so razglasili ves grški dolg upnicam, ki na Grčijo kolektivno pritiskajo prek trojke.
»Dolg Mednarodnemu denarnemu skladu (MDS) bi moral biti smatran kot nelegalen, saj so njegove koncesije kršile pravne okvirje samega MDS, poleg tega pa še določbe grške ustave in mednarodnih pogodb, v katerih je Grčija deležnica,« piše v poročilu, ki dolg razglaša za nelegitimnega, »saj je MDS vedel, da so pogoji za vračilo dolga nedemokratični, neučinkoviti in vodijo v resne kršitve socialno-ekonomskih pravic«.
Prekoračitve pooblastil obtožujejo tudi Evropsko centralno banko
Po mnenju komisije je ta s svojo udeležbo v trojki prekoračila svoj mandat in servisiranje dolga izkoristila v politične namene. Z makroekonomskimi strukturnimi reformami je namreč poskušala doseči deregulacijo trga dela, ob tem pa je branila predvsem interese finančnih institucij. Nemške in grške banke so se s to rošado lahko odkrižale grških obveznic.
Grki niso iskali diplomatskih besed niti za bilateralna posojila, med njimi jim je takšnega dala tudi Slovenija, ki po njihovem mnenju kršijo grško ustavo, saj s svojimi pogoji na stranski tir postavljajo človekove pravice. Ta posojila označujejo za nelegitimna, »saj niso bila koriščena za dobrobit prebivalstva, temveč se je z njimi reševalo zasebne kreditorje Grčije«. Na konec prehranjevalne verige so postavili prav te, saj bi se odgovorne banke morale zavedati, komu posojajo in za kaj bo denar šel. Na tem testu so pogrnile, zato je dolg nelegitimen, je prek omenjene komisije svoje stališče sporočila socialistična vlada Grčije.
Grki nehali popuščati
Morda gre le za političen manever, s katerim Grčija vrši pritisk na pogajanjih z institucijami trojke, tako vsaj menijo naši sogovorniki iz vrst aktivistov stranke Siriza. Grški premier Aleksis Cipras je trojki popuščal od februarja do maja, a ko se je od njega zahtevalo še ostrejše neoliberalne ukrepe kot od njegovih predhodnikov, je izrekel odločni ne. V sredo je med nagovorom v parlamentu dejal, da bo raje izbral pot bankrota, kakor da bi nadaljeval s »katastrofalno politiko za Grčijo«. Institucije trojke so ga namreč postavile pred ultimat, ali naj poravna del dolgov MDS in tako nakaže zadnjih 1,6 milijarde evrov, kolikor še ima likvidnih sredstev, ali pa naj s tem denarjem izplača pokojnine in plače javnih uslužbencev. Odločitev ni bila težka, tako Cipras kot njegov finančni minister Janis Varufakis sta se po lastnih trditvah brez pomišljanja postavila na stran grškega ljudstva.
Počitnice v Grčiji
Če do dogovora ne bo prišlo, je bankrot in izstop države in evroobmočja glede na izjave grške vlade neizbežen. Mnoge Slovenke in Slovence je tako strah, kaj se bo v tem primeru zgodilo z že plačanimi počitnicami v Grčiji. Iz Kompasa so nam sporočili, da se na politične špekulacije ne odzivajo. »Če/ko bo enkrat prišlo do dejanskega izstopa, bomo odreagirali na takšna vprašanja. Vsekakor pa podrobno spremljamo razvoj dogodkov in smo v dnevnem stiku z našimi grškimi poslovnimi partnerji,« so nam še sporočili iz Kompasa.
Nerealne zahteve
Da so zahteve mednarodnih posojilodajalcev nerazumne, je pred dnevi v svoji kolumni izpostavil znani ameriški ekonomist James Kenneth Galbraith. Medtem ko večina medijev v en glas poudarja, da mora Grčija svoje zaveze kljub trpljenju Grkov spoštovati, Galbraith poudari redko slišana dejstva. Grčija je vse od začetka krize mednarodnih posojilojemalcev nenehno popuščala, s tem pa so se zahteve in apetiti posojilodajalcev le še večali.
Na drugi strani pa posojilodajalci niso storili praktično ničesar, da bi se približali stališčem Aten. Ne glede na to, da so se politike varčevanja izkazale za povsem zgrešene in so namesto gospodarske rasti prinesle še večje krčenje gospodarstva, IMF še naprej trmasto vztraja pri njihovi implementaciji. In to kljub priznanju glavnega ekonomista IMF Oliverja Blancharda, da je taka politika zgrešena.
Razprt konflikt med političnim in finančnim
Predsednica grškega parlamenta Zoe Konstantopoulou je zavrnila poročilo guvernerja grške centralne banke in ga označila za »popolnoma nesprejemljivo«. Ne zdi se veliko, a gre za prvi odkriti konflikt političnega s finančnim v sodobni evropski družbi. S tem Konstantopoulouva jasno kaže, da se politično legitimni predstavniki grškega ljudstva ne bodo vdajali interesom finančnih elit. To je tudi ponovila na sredinem provladnem protestu pred grškim parlamentom, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi.
Cipras v Rusiji
In medtem ko so včeraj finančni ministri držav z evrom v napetem ozračju premlevali grško usodo, je Cipras odpotoval v Rusijo. V Sankt Peterburgu se je udeležil ekonomskega foruma, danes pa ima na sporedu še srečanje s ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Novica o Ciprasovem obisku Rusije je tako še podžgala govorice, da bi lahko Rusija obubožani Grčiji namenila konkretno finančno injekcijo, s katero bi poplačala del dolga, ki ga ima do Mednarodnega denarnega sklada in katerega rok za odplačilo je 30. junij. Iz Bruslja in Washingtona je bilo moč slišati kritike na račun Ciprasovega obiska v Rusiji. Uradne Atene so ob tem poudarile, da ima njihova država pravico do vodenja samostojne, multidimenzionalne zunanje politike. »Zakaj bi le Nemčija imela koristi od ekonomskega sodelovanja z Rusijo?« je ob tem poudaril poslanec grške vladajoče stranke, ki spremlja Ciprasa na obisku pri novodobnem sovražniku zahoda, Rusiji.
Institucije trojke vztrajajo pri svojem
Predsednica IMF Christine Lagard pa je medtem včeraj znova poudarila, da Grčiji ne misli popustiti in da mora do konca meseca poplačati, kar je obljubila. Ob tem je poudarila že večkrat slišane zahteve, da morajo Atene reformirati pokojninski, plačni in fiskalni sistem.
Že slišane zahteve je včeraj vnovič ponovila nemška kanclerka Angela Merkel. Grčija mora po njenih besedah izvesti strukturne reforme, ki jih je obljubila svojim partnerjem. »Če bodo odgovorni politiki v Grčiji pokazali to voljo, je dogovor s tremi institucijami še možen,« je ob predstavitvi stališča nemške vlade pred parlamentom v Berlinu poudarila kanclerka.
