Notranji ministri so ob prihodu izpostavljali pripravljenost na solidarnost pri soočanju s humanitarno katastrofo brez primere, a priznavali, da bo razprava težka in da je ogromno podrobnosti še treba doreči.
Razprava bo težka, saj so stališča zelo različna, a verjamem, da bomo našli rešitve v pomoč najbolj obremenjenim članicam, je menil latvijski notranji minister Rihards Kozlovskis, ki vodi zasedanje.
Izhodišče za to prvo politično razpravo članic sta dve solidarnostni shemi za delitev bremen med članicami pri soočanju z begunsko krizo v Sredozemlju, ki ju je maja predlagala Evropska komisija.
Pri prvi gre za razporeditev 40.000 Sircev in Eritrejcev, potrebnih mednarodne zaščite, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo. Pri drugi gre za preselitev 20.000 oseb, potrebnih mednarodne zaščite, ki so trenutno zunaj unije.
Prva shema je zakonodajni predlog, o katerem bodo članice odločile s kvalificirano večino, druga je le priporočilo. V prvem primeru komisija predlaga zakonodajno obvezo, v drugem pa priporoča politično zavezo.
Prvo vprašanje, o katerem se članice ne strinjajo, je, ali naj bo pomoč Italiji in Grčiji obvezna ali prostovoljna. Približno deset članic vztraja, da mora biti prostovoljna. Tudi Slovenija se zavzema za uveljavljanje načela solidarnosti na prostovoljni osnovi.
Približno enako število članic, med njimi Nemčija in Francija, podpira zavezujoči sistem, a pod pravimi pogoji. Nemčija in Francija sta v skupni izjavi pozvali, da je treba pri razporejanju bolje upoštevati število beguncev, ki jih je država že sprejela.
Nemčija in Francija izpostavljata še, da je treba ustrezno urediti vračanje beguncev, ki niso upravičeni do mednarodne zaščite. Nemški in francoski notranji minister, Thomas de Maiziere in Bernard Cazeneuve, sta to danes ob prihodu znova poudarila v skupni izjavi.
Že tako razvneto razpravo je še začinil nov spor med Rimom in Parizom, ker je Francija v ponedeljek zavrnila vstop beguncem, ki so želeli iz italijanskega mesta Ventimiglia na drugo stran meje. Italija preti z načrtom B enostranskih ukrepov, na primer da bo začela beguncem izdajati začasne schengenske vizume.
Italijanski notranji minister Angelino Alfano je posvaril pred političnim bankrotom Evrope ter poudaril, da je dogajanje pri Ventimiglii dokaz, da begunci ne pridejo v Italijo, da bi tam ostali, temveč želijo v Evropo, ter da je na kocki ena temeljnih svoboščin, prosto gibanje oseb.
Francoski notranji minister Cazeneuve je italijanskemu kolegu posredoval sporočilo prijateljstva, solidarnosti in odgovornosti, a opozoril, da ni solidarnosti brez odgovornosti, pri čemer je izpostavil, da bi morala Italija okrepiti prizadevanja za ločevanje migrantov od prosilcev za azil.
Ukrepanje Francije pri Ventimiglii po njegovih besedah ni bila blokada, temveč spoštovanje evropskih pravil - schengenskih in dublinskih, ki urejajo delovanje območja brez nadzora na notranjih mejah in evropsko azilno politiko.
Tudi de Maiziere je opozoril na nevarnost, ki jo pomeni begunska kriza za prosto potovanje v schengenskem območju. Ponovna uvedba sistematičnega nadzora na mejah ni zaželena, a brez odgovornosti preti konec prostemu gibanju po Evropi, je ocenil.
Italijanski, francoski in nemški notranji minister so se pred skupnim zasedanjem v Luksemburgu posebej sestali z evropskim komisarjem za migracije in notranje zadeve Dimitrisom Avramopulosom.
