Ekvadorski predsednik Rafael Correa je predstavil nov zakon o davku na dediščino, ki ga bo kmalu vložil v državni zbor. Zakon bo uvedel 2,5-odstotni davek na dediščino v vrednosti med 35.000 in 70.000 ameriških dolarjev.
Pri pisanju zakona se je predsednik Correa, ki je sicer doktor ekonomije, izšolan na univerzi Illinois v ZDA, naslanjal tudi na raziskave britanskega ekonomista Thomasa Pikketyja, avtorja svetovne uspešnice "Kapital v 21. stoletju".
Davek po besedah Corree cilja na najbogatejše. Gre za redistributiven, se pravi razdeljevalen zakon, ki ne bo jemal revnemu sloju in srednjemu razredu, razlaga Correa. »V lanskem letu je zgolj eden izmed 3000 Ekvadrocev prejel dediščino višjo od 35.000 dolarjev.« »Namen [zakona] je prelom s stoletji dolgo inercijo po kateri nam je gospodovalo sto družin ravno zaradi dedovanja gospodarske moči,« je še dodal Correa.
Do sedaj so davek na dediščino v višini 5 odstotkov plačevali le tisti, ki so dedovali v vrednosti višji od 69.000 dolarjev. Dediščina višja od 827.000 dolarjev pa je 35-odstotno obdavčena.
V nedavnem intervjuju za latinsko-ameriško televizijo Telesur je ameriški ekonomist Mark Weisbrot, sicer direktor Centra za ekonomske in politične raziskave iz Washingtona, pohvalil uspehe, ki jih je v osmih letih uspel doseči Correa. Weisbrot je pohvalil tako hitro gospodarsko rast te države kot tudi zmanjševanje revščine in neenakosti.
Gospodarstvo Južne Amerike dosega 4-odstotno gospodarsko rast že od leta 2007 in to kljub globalni ekonomski krizi in recesiji, poudarja Weisbrot.
Med drugimi ukrepi je administracija predsednika Corree uvedla davek na beg kapitala, Centralna banka je morala vrniti milijarde sredstev naloženih v tujini, vlada je ustanovila likvidnosti sklad in z novimi omejitvami preprečila bankam lastninjenje medijskih podjetij, hkrati pa je pospešila širitev kreditnih sindikatov, zadrug in drugih delov »ljudskega in solidarnostnega sektorja« finančnega sistema.
Vendar pa se takšni uspehi ekvadorske vlade soočajo s težavami na več frontah, v veliki meri tudi v medijskem prostoru. Predvsem v zahodnih državah, kjer so varčevalne politike in rezi v javne izdatke pogosto predstavljeni kot edina rešitev iz ekonomskih tegob, vlada ignoranca do uspehov latinsko-ameriških progresivnih vlad. V Franciji je režiser dokumentarnih filmov Pierre Carles nedavno označil blokado ekvadorskih uspehov v zahodnih medijih za »kodeks molka.«
