Hillary Clinton, razvpita nekdanja prva dama ZDA, ki jo del Američanov malodane kuje v zvezde, drugi del pa zapriseženo sovraži, se je na vnovično kandidaturo pripravljala vse od leta 2008. Sedem let je minilo od napete predvolilne tekme z Barackom Obamo. Kljub njunemu ne ravno idiličnemu medsebojnemu odnosu je prvi mandat njegovega predsedovanja služila kot zunanja ministrica in tako začela tlakovati svojo predsedniško pot.
A čeprav Hillary Clinton tako kot vsi drugi svetovni politiki razdvaja javnost, v demokratski stranki ni videti, da bi lahko dobila resnega konkurenta za nominacijo, kakor se je zgodilo leta 2008, ko je na koncu, kljub temu da je bila favoritinja, ostala brez predsedniške nominacije. Danes Clintonova po zadnji anketi med demokratskimi volivci uživa 69-odstotno podporo. Čeprav levo krilo stranke na vse pretege poskuša v predvolilno tekmo pritegniti senatorko iz Massachusettsa, Elizabeth Warren, ta vabila vztrajno zavrača, ker ne želi mešati zgodovinskih štren, saj če lahko kdo zmaga, je to Clintonova. Warrenovi se namreč ne zdi pametno razbijati največjega volilnega bloka v ZDA, kar so ženske.
Pestra zgodovina Clintonove
Hillary Clinton se je prvič predstavila svetovni javnosti, ko je spremljala svojega moža Billa Clintona med predsedniško kampanjo. Ko je starleta Jennifer Flowers javnosti razkrila, da je imela s Clintonom 12-letno razmerje, in to ko je bil Bill poročen, je Hillary trdno stala ob njegovi strani. Že prvo leto moževega mandata se je Hillary aktivno vključila v zvezno politiko. Clinton je vodenje projekta univerzalnega zdravstvenega zavarovanja zaupal prav Hillary. A kljub njenemu trudu so bile korporacije premočne. Po nekaj mesecih je reforma padla, kar je bil za Hillary hud udarec. Sledil je predah, Hillary se je posvečala predvsem človekovim pravicam in pravicam žensk.
Nato je nastopilo leto 1998. Izbruhnila je nova ljubezenska afera njenega moža, ki je bila tako silovita in nepričakovana, da so bili nekateri prepričani, da bo Clinton moral odstopiti. A Hillary je znova, tako kot ničkolikokrat poprej, stopila v bran svojemu možu. Med nastopom v eni izmed večernih oddaj je med drugim poudarila, da so vse ljubezenske afere njenega moža nič drugega kot ogromna »desničarska zarota«.
Potem ko je Bill Clinton zapustil Belo hišo, se je Hillary kot nekdanja prva dama aktivno podala v politiko. Renome močne ženske, ki ni pustila, da bi jo moški politični tekmeci zmedli in očrnili, je bil odločilen, da je v napeti senatni tekmi premagala republikanskega tekmeca in novembra 2000 postala senatorka. Po napadih na Svetovni trgovinski center je podprla ameriško intervencijo v Afganistanu in resolucijo o Iraku, a pozneje je postala ostra nasprotnica politike ameriškega predsednika Georgea Busha.
Boleč poraz
Kot senatorka je služila osem let, proti koncu mandata pa je izgubila svojo največjo politično tekmo do tedaj. Barack Obama jo je v napeti tekmi premagal in postal demokratski predsedniški kandidat. V svojem zaključnem govoru na demokratski konvenciji je podprla Baracka Obamo in napovedala, da bo prej ali slej nastopil čas, ko bodo ZDA dobile prvo žensko na čelu Bele hiše.
Obama je nato na predsedniških volitvah pometel s svojim republikanskim tekmecem Johnom McCainom in postal prvi temnopolti ameriški predsednik.
Zunanja ministrica
Kljub zameram, ki so nastale tekom demokratske predvolilne tekme, je Obama Hillary Clinton povabil v svoj kabinet, kjer je prvi mandat delala kot državna sekretarka (zunanja ministrica ZDA, op. p).
Hillary je svoj najveličastnejši trenutek kot državna sekretarka doživela leta 2011, ko je bil v napadu ameriških sil ubit ameriški sovražnik številka ena, Osama bin Laden, in je ob tem dejala, da se zlo ne konča s smrtjo enega samega človeka.
Pomembno vlogo je imela tudi v času t. i. arabske pomladi. Bila je aktivna zagovornica ameriške intervencije v Libiji in takrat je njena politična pot dobila tudi črno piko, ki jo bodo republikanci vsekakor izrabili tekom predsedniške predvolilne tekme. Zaradi brutalnega umora ameriškega veleposlanika v Libiji je pričala pred senatno komisijo, ki je ugotovila, da bi Clintonova glede na obveščevalne podatke, ki jih je prejel njen urad, tragedijo in smrt veleposlanika lahko preprečila. Republikanci vse od takrat za smrt veleposlanika Stevensna krivijo ravno nekdanjo prvo damo ZDA.
Afera Elektronska pošta
Ameriške predsedniške volitve bodo resda na sporedu šele čez dobro leto, a predvolilni ustroj je že v polnem teku. Glede na najnovejše ankete nihče od možnih republikanskih protikandidatov Hillary Clinton ne more ustaviti na zgodovinski poti do položaja prve predsednice ZDA. A le trenutno.
Nad Clintonovo namreč visi nova afera. Le nekaj dni, preden je napovedala svojo kandidaturo, je namreč izbruhnila afera, povezana z njeno elektronsko pošto. Nasprotniki Clintonovi očitajo, da med delovanjem v Obamovi administraciji nikdar ni uporabljala svojega službenega elektronskega naslova, kot bi ga morala po zakonu, temveč je vsa korespondenca potekala prek njenega zasebnega elektronskega naslova. Elektronska sporočila s službenih elektronskih naslovov morajo biti namreč javna in po zakonu na posebnem vladnem strežniku dostopna vsaj 15 let.
A Clintonova je hladnokrvno in zbrano, kot velikokrat poprej, svojim sodelavcem dejala, naj objavijo vsa njena elektronska sporočila, vladnim službam pa je predala več kot 50 tisoč sporočil, ki jih je v obdobju, ko je bila državna sekretarka, poslala s svojega zasebnega elektronskega naslova hdr22@clintonemail.com.
Gospodarska rast Hillary pomaga
Vendar bo gotovo tudi ta afera kmalu pozabljena, če se bo le nadaljeval pozitivni gospodarski trend Obamove administracije, so prepričani analitiki. Šele drugič, odkar je Obama leta 2009 nastopil položaj, pa večina Američanov gospodarsko stanje ZDA ocenjuje kot dobro. Tak trend v anketah je ključnega pomena za demokratsko predsedniško kandidatko Hillary Clinton, ki se bo morala odločiti, ali bo do predsedniških volitev leta 2016 stala ob strani predsedniku ali pa ga bo kritizirala.
Če bo šlo gospodarstvu na bolje, bo argument republikancev, da bodo z demokratko dobili nadaljevanje Obamovega (slabega) mandata, izgubil udarno moč.
Izkrivljena demokracija
Vendar je navsezadnje bitka za Belo hišo bitka denarja. ZDA namreč že kar nekaj časa niso demokracija, kjer ima zadnjo besedo ljudstvo, temveč država, kjer o vsem odloča le kapital. Ameriško politiko namreč določajo milijonske donacije ameriških korporacij, in ne predvolilni govori in obljube teh in onih kandidatov. Hillary Clinton je res na več kot dobri poti, da ob slabih republikanskih kandidatih osvoji Belo hišo, a si tako Američani kot preostali svet ne smejo delati utvar, da se bo s tem karkoli spremenilo. Ameriki bo namreč še vedno vladal kapital in pohlep po dobičku, taisti kapital, ki je kriv, da se je ves svet, skupaj s Slovenijo, znašel v hudi gospodarski in ekonomski krizi.
