Svet

FBI 'namerno' na smrt obsodil več 10 ljudi

M.J.
20. 4. 2015, 10.34
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Ameriški zvezni preiskovalni urad FBI je priznal, da je pri forenzični analizi vzorcev, ki so bili odvzeti osumljencem za različna hujša kazniva dejanja in uporabljeni kot dokazi na sodiščih, vrsto let prihajalo do napak. Gre za laboratorijske teste vzorcev las, ki so med drugim pripomogli k več deset obsodbam na smrt.

Arhiv Svet24

Sporno ravnanje zaposlenih v enoti FBI za mikroskopsko analizo vzorcev las, ki se je vleklo 20 let, je julija lani razkril urad generalnega inšpektorja (OIG), poroča francoska tiskovna agencija AFP. Znanstveno nepodprti dokazi so bili med drugim uporabljeni v najmanj 60 primerih, ko je tožilstvo zahtevalo izrek smrtne kazni.

Ameriški časnik Washington Post je nato ta konec tedna poročal, da so bili vprašljivi forenzični dokazi FBI uporabljeni v več kot 95 odstotkih od 268 analiziranih sojenj v obdobju več kot 20 letih do leta 2000. Sporne ugotovitve so sodni strokovnjaki FBI navajali bolj ali manj na vsakem sojenju, na katerem so se pojavili.

Po pisanju časnika je kar 26 od 28 sodnih izvedencev FBI, ki so primerjali vzorce las - najdene na prizoriščih zločinov z vzorci, ki so jih vzeli osumljencem - pretiravalo pri ocenah, da se ti ujemajo. S tem so logično koristili tožilstvu.

Washington Post se je pri poročanju skliceval na strokovnjake Nacionalnega združenja odvetnikov obrambe v kazenskih primerih (NACDL) ter projekta Nedolžnost, ki so vzeli pod drobnogled minula sojenja.

FBI in ameriško zvezno pravosodno ministrstvo sta že uradno priznala, da so se napake res dogajale. Obenem sta zatrdila, da do teh napak ne prihaja več in da sta odločena popraviti vse morebitne krivice, storjene v preteklosti.

Analiza vseh okoli 2000 kazenskih primerov, pri katerih je FBI izvajal mikroskopsko analizo las, sicer poteka v dogovoru z ameriško vlado. Začeli so jo, potem ko je analiza DNK pokazala, da so strokovnjaki FBI v treh ločenih primerih predstavili znanstveno neveljavne dokaze, kar je privedlo do napačnih obsodb, ki so jih nato razveljavili.

Preden so začela sodišča uporabljati analize DNK, so se tožilci redno zanašali na mikroskopske primerjave vzorcev las, s katerimi so osumljence povezovali s prizorišči zločinov. A te analize imajo vrsto omejitev, saj so lahko pod mikroskopom lasje dveh različnih oseb videti enako - kot lasje iste osebe. Dokončni zaključki so mogoči šele z analizo DNK.

Strokovnjaki FBI so očitno verjeli, da so mikroskopske analize zanesljivejše, kot so dejansko bile, in so podobnostim med vzorci pripisovali prevelik pomen. Porote so bile tako pod napačnim vtisom, da so lasje na prizorišču zločina zagotovo z glave človeka na zatožni klopi.