Asad se je v pogovoru, ki ga je novinar časnika opravil v njegovi predsedniški palači v Damasku, zahvalil Švedski, ker je sprejela več deset tisoč sirskih beguncev. Hkrati pa je Švedsko in Evropo posvaril pred teroristično grožnjo.
"Dokler je dvorišče Evrope, predvsem Sredozemlje in sever Afrike, v kaosu in polno teroristov, Evropa ne more biti varna," je poudaril Asad. "Terorizma ne bi obravnaval kot domačega ali regionalnega. Rekel bi, da je globalen," je še povedal.
Po podatkih švedske varnostne službe Sapo, ki jih povzema Expressen, se je Islamski državi v Siriji in Iraku pridružilo več kot sto mladih Švedov. Tiste, ki se iz vrst IS vračajo v domovino, Sapo obravnava kot največjo varnostno grožnjo Švedski.
Sirski voditelj je sicer v pogovoru soseščino Sirije obtožil za velik napredek džihadističnih skupine v njegovi domovini. Te skupine naj bi bile deležne velike podpore Turčije, Savdske Arabije in drugih bližnjevzhodnih držav.
Zajetja strateško pomembnega mesta Idlib na severozahodu Sirije s strani islamističnih skupin, med njimi Al Kaide in Fronte al Nusra, konec marca tako ne gre pripisati šibkosti sirske vojske, temveč veliki podpori Turčije, Savdske Arabije in Katarja, Asada povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Ankaro je Asad obtožil tudi, da je spodkopala načrt ZN za humanitarno prekinitev ognja z uporniki v drugem največjem sirskem mestu in nekdanjem gospodarskem središču Alep. Turčija naj bi namreč izkoristila vpliv na uporniške skupine in jih prepričala, da zavrnejo načrt, ki ga je predložil odposlanec ZN Staffan de Mistura, pa iz pogovora izpostavlja francoska tiskovna agencija AFP.
Uporniške skupine v Alepu so marca zavrnile predloge De Misture, češ da ne morejo sprejeti premirja, ki ne zajema drugih od vojne razdejanih sirskih mest. To je bil velik udarec za julija lani imenovanega De Misturo, ki si je prekinitev ognja v Alepu, kjer se boji bijejo od leta 2012, zastavil za svojo glavno nalogo in izhodišče za širše premirje.
Asadov režim trenutno nadzira večino večjih sirskih mest, kot tudi strateška območja v osrednjem delu države in ob Sredozemlju. Vladne sile so sicer v veliki meri odvisne od pomoči borcev libanonskega Hezbolaha in drugih proiranskih milic.
Islamska država medtem nadzoruje večino vzhodne in severovzhodne Sirije, ki jo je prevzela od zmernejših uporniških skupin. Razpršena množica drugih, večinoma islamističnih skupin brez osrednjega vodstva pa je trenutno omejena na območja severa in skrajnega juga Sirije ter nekatera območja okrog Damaska, navaja dpa.
