Eurostat je raven zadovoljstva med državljani unije meril leta 2013, sodelujoči pa so morali odgovoriti na vprašanje, kako so na splošno zadovoljni s svojim življenjem. Na izbiro so imeli ocene od 0 - popolnoma nezadovoljen - do 10 - popolnoma zadovoljen -, pri čemer je skoraj 80 odstotkov sodelujočih izbralo oceno 6 ali več. Povprečna ocena lastnega zadovoljstva je znašala 7,1.
Zadovoljstvo v življenju se je sicer izkazalo kot koncept s številnimi dimenzijami, na katerega vplivajo različni družbeno demografski dejavniki. Kot eden najbolj odločilnih se je pri tem izkazalo zdravstveno stanje, ki ima glede na ugotovitve večji vpliv na zadovoljstvo kot npr. finančni položaj, položaj na trgu dela ali socialni odnosi.
Med posameznimi državami članicami se ocene močno razlikujejo. Na vrhu lestvice so z oceno 8 prebivalci zelo socialnih držav kot so Danska, Finska in Švedska, sledijo jim Nizozemci in Avstrijci, ki so svoje zadovoljstvo ocenili s povprečno vrednostjo 7,8. Slovenci se z oceno 7,0 uvrščajo malo pod povprečje med prebivalci unije.
Na samem repu lestvice so prebivalci Bolgarije, ki so svojemu zadovoljstvo prisodili daleč najnižjo oceno - 4,8. V nezadovoljstvu jim sledijo Grki, Ciprčani, Madžari in Portugalci, vsi s povprečno oceno 6,2.
Glede na starostne skupine je bilo zadovoljstvo leta 2013 najvišje med mladimi - stari med 16 in 24 let so lastni sreči v povprečju namenili oceno 7,6 -, najnižje pa med starejšimi - starejši od 75 let so zadovoljstvo v povprečju ocenili s 6,8. Eurostat ob tem izpostavlja, da zadovoljstvo z življenjem v EU s starostjo upada, v več državah je izjema le starostno obdobje med 65. in 74. letom starosti, ki povečini sovpada z obdobjem takoj po upokojitvi.
