Revolucije leta 1848 so bile povezane, imenujemo jih tudi pomlad narodov. Do njih je prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
V letih pred izbruhom revolucije je odpor liberalcev in nacionalistov proti julijski monarhiji okrepilo ravnanje francoske vlade, ki je v notranji politiki nasprotovala vsakršni razširitvi zelo omejene volilne pravice, v zunanji politiki pa popuščala Veliki Britaniji. Sredi leta 1847 se je v Franciji razvila kampanja za razširitev volilne pravice, ki je trajala še v začetku leta 1848. V okviru kampanje so bili organizirani reformistični banketi, in ko je predsednik vlade François Guizot februarja prepovedal banket v Parizu, so se 22. februarja začele demonstracije. Prišlo je do spopadov vojske z demonstranti in narodno gardo in po treh dneh, 24. februarja 1848, je kralj Ludvik Filip odstopil in pobegnil v Anglijo. Oblast je prevzela začasna vlada in razglašena je bila republika. Vlada je, da bi ugodila zahtevam nižjih slojev, izpeljala nujne reforme. Za brezposelne delavce so ustanavljali državne delavnice, razglasili pravico do dela, uzakonili svobodo tiska in zborovanja, odpravili smrtno kazen za politične prestopnike in uvedli splošno volilno pravico. Na aprilskih volitvah v narodno skupščino je večino dobila zmerna republikanska stranka, ki pa ni imela posluha za delavske zahteve. Zato so maja in junija v Parizu ponovno izbruhnili nemiri.
V habsburški monarhiji se je na Dunaju na današnji dan začela marčna revolucija. Čeprav je vojska demonstrante razgnala, je kancler, knez Klemens Lothar Metternich, odstopil. Revolucija se je nato hitro širila po ostalih deželah monarhije. Tako se je ta 15. marca začela v Budimpešti in 16. marca v Ljubljani. Zajela je tudi habsburške posesti v severni Italiji: 22. marca sta Benetke in Milano razglasila neodvisnost.
Dogodki
1796 – Napoléon Bonaparte se poroči z Joséphine de Beauharnais
1842 – v Milanu premiera Verdijeve opere Nabucco
1848 – v Avstriji se začne marčna revolucija
1918 – v Murmansk prispe prvi intervencijski oddelek iz Velike Britanije
1942 – Bataan kapitulira
1945 – Japonska prevzame oblast v Indokini; cesar Bao-Dai razglasi konec francoskega protektorata
1956 – Britanci borca za ciprsko neodvisnost Makariosa III. deportirajo na Sejšele
1959 – prva predstavitev punčke Barbie
1991 – demonstracije proti Slobodanu Miloševiću v Beogradu; dva mrtva
Rojstva
1291 – Kangrande I. della Scala, vladar Verone
1454 – Amerigo Vespucci, italijanski pomorščak
1564 – David Fabricij, nizozemski duhovnik, astronom
1758 – Franz Joseph Gall, nemški anatom, fiziolog
1854 – Jožef Margitaj, hrvaško-madžarski učitelj slovenskega rodu
1913 – Jože Kerenčič, slovenski pisatelj
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
1931 – Janko Kos, slovenski književni teoretik, esejist in kritik
1934 – Jurij Aleksejevič Gagarin, ruski kozmonavt
1954 – Bobby Sands, irski upornik
1955 – Teo Fabi, italijanski avtomobilski dirkač
1955 – Ornella Muti, italijanska filmska igralka
1983 – Maite Perroni, mehiška pevka in igralka
1983 – Marko Šuler, slovenski nogometaš
1984 – Julia Mancuso, ameriška alpska smučarka
Smrti
886 – Albumazar, perzijski astrolog
1249 – Sigfrid III. iz Eppsteina, nadškof Mainza
1718 – Marko Gerbec, slovenski zdravnik
1836 – Destutt de Tracy, francoski filozof
1890 – Marcel Treich-Laplène, francoski raziskovalec
1895 – Leopold von Sacher-Masoch, avstrijski pisatelj
1956 – Paul Kretschmer, nemški jezikoslovec
1981 – Max Delbrück, nemški molekularni biolog, nobelovec 1969
1992 – Menahem Begin, izraelski predsednik vlade, nobelovec 1978
1993 – Max August Zorn, nemško-ameriški matematik
1993 – Cyril Northcote Parkinson, britanski zgodovinar, pisatelj
1994 – Charles Bukowski, ameriški pisatelj, pesnik
