Boeing 777-200 z 227 potniki in 12 člani posadke je bilo 8. marca 2014 na letu MH370 na poti iz Kuala Lumpurja v Peking. Šlo je za običajno zračno pot, a uro po vzletu so izgubili vsakršen stik z letalom. "Lahko noč Malaysian tri sedem nič," so bile zadnje besede iz pilotske kabine, od koder ni bilo nikoli klica na pomoč, spominja nemška tiskovna agencija dpa.
Na krovu letala so bili državljani 14 držav, dve tretjini med njimi Kitajcev. Svojci, ki v nedeljo v Kuala Lumpurju načrtujejo dan spomina, zaradi neznane usode potnikov še vedno trpijo, do malezijskih oblasti pa so vedno bolj sumničavi, saj le nerade delijo informacije. Zanima jih med drugim, zakaj se je malezijski vladi tako mudilo vse ljudi na krovu uradno razglasiti za mrtve, če letala še niso našli.
Odločitev malezijskih oblasti, ki so 29. januarja letos izginotje letala uradno razglasile za nesrečo, vse na krovu pa za verjetno mrtve, je po poročanju Deutsche Welle v skladu z mednarodnimi letalskimi pravili, ker to svojcem omogoča zahtevati odškodnino. Malezijske oblasti so konec januarja sporočile tudi, da niso izključile možnosti zločina, iskanje letala pa da ostaja prednostna naloga.
Po njihovih navedbah so sicer transponder letala ročno izklopili, ko je to prečkalo iz malezijskega v vietnamski zračni prostor. Analiza podatkov o poletu jih je nato vodila v prepričanje, da je letalo, ki naj bi letelo še več kot šest ur po izginotju z radarjev, strmoglavilo v južni Indijski ocean. Ker pa ga iskalnim akcijam navkljub še vedno niso našli, se o usodi letala vrstijo ugibanja in teorije zarote.
Ameriški pisec Jeff Wise je februarja v reviji New York zapisal, da so letalo ugrabili na ukaz ruskega predsednika Vladimirja Putina in da naj bi ga zadrževali v ruskem vojaškem oporišču v Kazahstanu. A, tako kot je pogosto pri teorijah zarote, pojasnila, zakaj bi kdo to storil, ni.
Druga ugibanja so se osredotočila na ljudi na krovu letala, predvsem na pilota. Dokumentarni film programa National Geographic je tako namigoval, da je bilo letalo namerno preusmerjeno s prvotne poti, glavni krivec pa naj bi bil najverjetneje pilot Zaharie Shah Ahmad.
A po navedbah neimenovanega vira iz malezijske policije preiskovalci niso našli dokazov, ki bi pilota ali kogarkoli drugega na letalu povezovali z izginotjem. Tudi kolega Zaharie, ki se je identificiral zgolj kot Mohamed, je izrazil razočaranje nad dokumentarcem National Geographic. "Kapitan Zaharie je pokončen mož, ki ne bi storil ničesar, kar bi umazalo njegov poklic ali čast," je dejal.
Po mnenju neimenovanega letalskega strokovnjaka je sicer verjetno največji spodrsljaj malezijskih oblasti v zvezi z MH370 neuspeh vojske, da bi prestregla letalo, ko se je to preusmerilo z začrtane poti. "Vojska je s svojimi radarji sledila MH370, ko je prečkalo iz Južnega Kitajskega morja v Andamansko morje, a so o tem molčali. Štiri dni so vedeli, da reševalne ekipe iščejo v napačnem oceanu, a niso rekli nič," je obžaloval omenjeni vir.
Hkrati pa je menil, da vojska z izjemo osramočenosti zaradi malomarnosti in nezmožnosti prestreči letalo ni imela kakega drugega skritega motiva za skrivanje svojega vedenja o preusmeritvi MH370 z začrtane poti.
Predstavniki avstralskih in malezijskih oblasti, ki usklajujejo iskanje letala, so danes prepričani, da iščejo na pravem mestu. Malezijski minister za transport Liow Tiong Lai je tako poudaril, da vsi podatki, ki jih imajo na voljo, kažejo, da je bilo trenutno območje iskanja, južni Indijski ocean, zadnja destinacija letala.
Po navedbah avstralskega urada za varnost v transportu, ki vodi podvodno iskanje, je namreč letalo v morje vstopilo blizu dolgega, a ozkega loka v južnem Indijskem oceanu. Območje iskanja leži okoli 1600 kilometrov od zahodne obale Avstralije, zožili pa so ga na 60.000 kvadratnih kilometrov.
Preiskovalci so doslej prečesali več kot 40 odstotkov tega območja, na katerem trenutno v iskalni akciji delujejo štiri ladje. Te z zelo izpopolnjenimi sonarji prečesavajo ogromno podvodno območje, a iskalna akcija s proračunom 120 milijonov avstralskih dolarjev (85 milijonov evrov) je doslej odkrila le neka ladijskih zabojnikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po načrtih se bo iskanje končalo maja, saj se bodo takrat po pričakovanjih vremenske razmere v odročnih in nevarnih vodah poslabšale. Odločitev o tem, ali se bo iskalna akcija po sedanji nadaljevala, je v rokah avstralske in malezijske vlade. Avstralski premier Tony Abbott je nakazal, da se na taki ravni ne bo nadaljevala v nedogled.
Trenutno največji letalski misterij je prinesel nekatere konkretne spremembe v letalski varnosti. S prihodnjim letom bo po odločitvi Mednarodne organizacije za civilno letalstvo po vsem svetu obvezno iz minute v minuto slediti letalom, ki se bodo znašla v stiski. Avstralija, Malezija in Indonezija pa načrtujejo sistem, prvi tovrstni na svetu, s katerim naj bi letalom nad odročnimi morji sledili z najmanj 15-minutnim intervalom, medtem ko sedanji znaša 30 oz. 40 minut.
