Novice Svet24

Reuters

Kot je povedal predstavnik proruskih separatistov Eudard Basurin, bodo vojaško tehniko v skladu z dogovorom o premirju, sklenjenem v Minsku 12. februarja, umaknili 50 kilometrov od fronte črte v regijah Doneck in Lugansk.

Očitno gre za enostranski ukrep, saj so v Kijevu v ponedeljek zavrnili umik vojaške tehnike, dokler trajajo spopadi. Kijev zahteva, da orožje molči najmanj 24 ur.

Po navedbah poveljnika ukrajinske vojske Valentina Fedičeva se je število napadov po vsem konfliktnem območju zmanjšalo, a položaji ukrajinske vojske so bili od nedelje kljub temu napadeni 27-krat.

Fedičev je izpostavil, da separatisti niso ustavili poskusov za napad položajev ukrajinske vojske v mestu Širokin in na območju sosednjega Mariupola. V Kijevu so ob tem zatrdili še, da je Rusija proti Mariupolu, ki je bil v nedeljo priča dveh tankovskih napadov, poslala 20 tankov.

Pristaniško mesto Mariupol ob Azovskem morju šteje okoli pol milijona prebivalcev. Separatistom bi z zavzetjem Mariupola uspelo odstraniti zadnjo oviro pri oblikovanju kopenskega koridorja pod njihovim nadzorom, ki bi povezoval Rusijo s Krimom.

Reuters

Da prekinitev ognja na vzhodu Ukrajine ni spoštovana, so morali priznati tudi zunanji ministri Rusije, Ukrajine, Francije in Nemčije, ki so se sešli v Parizu.

"Pozivamo k strogemu uresničevanju vseh določil dogovora iz Minska, začenši s popolno prekinitvijo ognja in umikom težkega orožja," so v izjavi, ki jo je po treh urah srečanja prebral francoski zunanji minister Laurent Fabius, zapisali ministri. Poleg njega so se sestanka, posvečenega reševanju krhkega premirja, udeležili še zunanji ministri Rusije, Ukrajine in Nemčije, Sergej Lavrov, Pavlo Klimkin in Frank-Walter Steinmeier.

Kijev in separatisti so 12. februarja podpisali dogovor, ki so ga po maratonskih pogajanjih dosegli voditelji Francije, Nemčije, Rusije in Ukrajine. V skladu z dogovorom je 15. februarja začela veljati prekinitev ognja, ki pa ni povsem ustavila spopadov.

Med drugim so uporniki napadli strateško pomembno mesto Debalcevo, iz katerega se je ukrajinska vojska nato umaknila. Ukrajinski zunanji minister je danes izrazil obžalovanje, da v Parizu ni bilo političnega soglasja za obsodbo vstopa separatistov v Debalcevo.

Reuters

Je pa četverica ministrov pozvala k okrepitvi opazovalne misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki naj bi bdela nad izvajanjem dogovora iz Minska. Njen mandat bi okrepili z dodatnim osebjem, opremo in financiranjem.

Britanski premier David Cameron je medtem v Londonu napovedal, da bo Velika Britanija marca v Ukrajino poslala vojake, ki bodo urili in svetovali ukrajinskim silam. Po njegovih besedah bo do 75 britanskih vojakov odšlo na območje, ki bo daleč od konfliktnega območja, da bi nudili urjenje na področju zdravstvene oskrbe, logistike, obveščevalne dejavnosti in pehote. Operacija naj bi trajala do šest mesecev. Znova pa je izključil možnost oboroževanja ukrajinske vojske.

Do napovedi Londona prihaja, potem ko je poveljnik ameriške vojske v Evropi, generalpodpolkovnik Ben Hodges pred dvema tednoma napovedal, da bo bataljon ameriške vojske marca začel uriti tri bataljone ukrajinske vojske v centru za urjenje v Lvovu.

Iz ruskega energetskega velikana Gazprom so medtem danes sporočili, da Ukrajina ni pravočasno vnaprej plačala plina za prihodnje obdobje. Do prekinitve dobave bi lahko prišlo v dveh dneh, to pa "predstavlja resno tveganje za tranzit plina v Evropo", je sporočil izvršni direktor Gazproma Aleksej Miller.

Kot je dodal, nakazilo denarja z računa ukrajinskega Neftogaza na račun Gazproma traja približno dva dni. "Tako bo dobava plina Ukrajini v naročeni količini 114 milijonov kubičnih metrov vodila do popolne prekinitve dobave ruskega plina Ukrajini v dveh dneh," je poudaril Miller.

Reuters

Ukrajinski državni koncern Naftogaz je sicer Gazpromu pred tem očital, da ni dobavil vseh naročenih količin plina. "Naftogaz je naročil 114 milijonov kubičnih metrov po pogojih, dogovorjenih v zimskem paketu, a je Gazprom dobavil le 47 milijonov kubičnih metrov," so trdili v ukrajinskem koncernu.

Ukrajina je najpomembnejša tranzitna država za ruski plin na poti v Evropo. Rusija dobavlja okoli tretjino vsega plina Evropi, približno polovica ruskega plina pa potuje čez ozemlje Ukrajine. Številne vzhodne evropske države so povsem odvisne od ruskega plina.

V Evropski komisiji kljub temu ne pričakujejo nobenih težav. Kot je pojasnila tiskovna predstavnica komisije za energijo Anna-Kaisa Itkonen, dobava plina Evropi trenutno poteka kot običajno. Prav tako komisija pričakuje, da dobava plina EU zaradi razmer na vzhodu Ukrajine ne bo prizadeta.

Galerija

Poglej vse fotografije (13)

Reuters